Varuh človekovih pravic pozdravlja izid poročila Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022. To poročilo podrobno obravnava štiri področja – pravosodni sistem, področje preprečevanja korupcije, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, ki vplivajo na nacionalne sisteme zavor in ravnovesij v državah članicah EU.
Evropska komisija je letos prvič pripravila tudi konkretna priporočila vsem državam članicam. Tudi Slovenija je prejela več priporočil, ki so pomemben pokazatelj pomanjkljivosti v delovanju pravne države pri nas. »Čeprav priporočila niso pravno obvezujoča, pa vse pristojne institucije pozivam, da jih preučijo in čim prej implementirajo v slovenski pravni red. V več državah je o poročilu že potekala tudi strokovna razprava za izboljšanje stanja vladavine prava. Želim si, da bi o poročilu Evropske komisije podrobneje na strokovni ravni javno razpravljali tudi v Sloveniji. Le z obsežno javno razpravo in izmenjavo mnenj med odločevalci, javnimi uslužbenci, sodniki, akademskim krogom in predstavniki neodvisnih institucij, bomo lahko hitreje uresničevali priporočila, ki bodo v korist posameznikom,« je poudaril varuh Peter Svetina.
Evropska komisija je pri pripravi poročila izhajala tako iz informacij in podatkov, ki jih je prejela od posameznih držav ter tudi iz drugih virov. Pomemben prispevek za Slovenijo je v angleškem jeziku pripravila tudi institucija Varuha človekovih pravic, ki je Evropski komisiji posredovala svoje poročilo kot del širšega regionalnega poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI).
Varuh človekovih pravic je v svojem prispevku Evropski komisiji predložil svoje predloge za izboljšanje stanja pravne države, ki izhajajo iz obravnavanih zadev in drugih dejavnostih Varuha ter priporočil, ki jih je Varuh naslovil na različne institucije in so del letnih poročil Državnemu zboru RS. Na področju pravosodja Varuh izpostavlja potrebo po sprejemu dodatnih ukrepov, ki bodo omogočili večjo dostopnost do brezplačne pravne pomoči, sprejem sprememb zakonodaje, ki bodo vsem žrtvam kaznivih dejanj omogočile odškodnino ne glede na njihovo državljanstvo, in potrebo, da država vendarle najde rešitev, da zagotovi dovolj sodnih izvedencev v družinskih zadevah, saj njihovo pomanjkanje vodi v kršenje otrokovih pravic. Glede delovanja institucije Varuha se priporočilo nanaša na spremembo zakonodaje, ki bo krepila delovanje institucije v skladu z mednarodnimi standardi. Varuh poziva pristojne, da čim prej uresniči odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na finančno avtonomijo štirih neodvisnih institucij. Opozoril je tudi na naraščanje števila neizvršenih odločb ustavnega sodišča in priporočil, da po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, vzpostavi tudi mehanizem za zagotavljanje strokovne podpore za izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Glede pluralnosti medijev in svobode govora Varuh izpostavlja problematiko sovražnega govora in na potrebo po spremembah Zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oz. sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Opozarja tudi na porast strateških tožb proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic (SLAPP) in poziva k čimprejšnji implementaciji direktive EU o zaščiti žvižgačev iz leta 2019, saj Slovenija z njo že precej zamuja. Varuh človekovih pravic je Evropsko komisijo opozoril še, da Slovenija nazaduje na lestvici medijske svobode, ki jo vsako leto objavlja organizacija Novinarji brez meja.
