Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Predstavniki nacionalnih institucij za človekove pravice na letnem srečanju v Ženevi poudarili pomen globalne odgovornosti

Varuh na generalni skupščini ENNHRI

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se v Palači Združenih narodov v Ženevi, v Švici, udeležuje letnega srečanja Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI), ki združuje več kot 110 nacionalnih institucij za človekove pravice iz vsega sveta, tudi iz Slovenije. Povezuje regionalne mreže iz Afrike, Amerike, Azijskega Pacifika in Evrope, ki se, kljub solidni razvitosti mednarodnih standardov človekovih pravic, v različnih državah po svetu še vedno srečujejo s sistematičnim in grobimi kršitvami. Revščina, nečloveške prakse, neenakost, nestrpnost, rasizem, diskriminacija, okoljska vprašanja v povezavi s čezmernim izkoriščanjem planeta, oboroženi spopadi, zatiranje svobode misli, poleg tega pa še epidemije in naravne katastrofe, ljudem povzročajo velike stiske, državam pa daljnosežne posledice. Predstavniki nacionalnih institucij za človekove pravice so zato ponovno poudarili pomen globalne odgovornosti, saj je razkorak med normativnim zavarovanjem pravic in dejanskim obstojem mehanizmov za njihovo varovanje še vedno prevelik. Ob letošnji 30. obletnici Pariških načel in 75. obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah, temeljnih dokumentov za delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice, so države ponovno pozvali k nesebičnemu spoštovanju dostojanstva slehernika, k solidarnosti ter sodelovanju in povezovanju, ki so ključ za izgradnjo oz. krepitev močnih, vključujočih in odpornih skupnosti. 

»Vsak na svojem področju delovanja, začenši na državnem vrhu, bi morali na prvo mesto postavljati najbolj ranljive med nami. Ljudi, za katere pogosto pozabljamo, da niso statistični podatki, ampak imajo imena in priimke,« je v Ženevi poudaril varuh Peter Svetina. V razvitem svetu je po njegovem mnenju zdrava lahko le tista družba, v kateri na podlagi vladavine prava in težko doseženih demokratičnih standardov dobro deluje njen imunski sistem - to so aktivna civilna družba, svobodni in neodvisni mediji, avtonomni akademski svet in drugi aktivni členi družbe, kjer je Svetina kot izjemno pomembne izpostavil prav neodvisne nadzorne institucije, ki so kritik in motivator oblasti, da je aktivna na področjih, kjer ni, pa bi morala biti. Pariška načela, sprejeta s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, so eden tistih mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo standarde za delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice – določajo njihovo neodvisnost, obstoj, sestavo, mandate in, še posebej, pristojnosti. »Poleg sodelovanja in deljenja dobrih praks z uveljavljenimi institucijami so izjemno pomembna ne le za razvite demokracije, pač pa za vse države, ki si prizadevajo za doseg višjega standarda varovanja človekovih pravic,« je dejal varuh Svetina. Spomnil je, da je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije od januarja 2021 akreditiran s statusom A po Pariških načelih, kar je najvišji možen status, ki ga lahko posamezna nacionalna institucija za človekove pravice po navedenih načelih, lahko doseže. »Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je cenjen mednarodni partner. V zadnjih letih izkušnje, spoznanja in primere dobre prakse iz svojega dela aktivno deli s partnerji iz tujine tako v okviru Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), kot bilateralno, med drugim z institucijami iz Cipra, Grčije, Turčije, Avstrije, Makedonije, Hrvaške,« je še dejal varuh Peter Svetina.  

Ob robu letnega srečanja GANHRI se je na generalni skupščini sestal tudi njen evropski del, povezan v okviru ENNHRI, varuh Svetina pa je opravil tudi številne bilateralne sestanke. Med drugim z veleposlanico Anito Pipan, stalno predstavnico Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, s katero sta se strinjala, da imajo nacionalne institucije za človekove pravice ključno vlogo pri spodbujanju in spremljanju izvajanja mednarodnih standardov človekovih pravic.

Letnega srečanja GANHRI se sicer udeležuje več kot 200 predstavnikov nacionalnih institucij za človekove pravice iz celotnega sveta, predstavniki Urada Organizacije združenih narodov za človekove pravice, s katero GANHRI tesno sodeluje, ter predstavniki drugih mednarodnih oz. regionalnih organizacij.

Natisni: