Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v svojem uvodnem nagovoru v Hotelu Slon v Ljubljani, 14. 12. 2023, letošnje Dneve duševnega zdravja, kjer se ukvarjajo s postopki pred sodišči po Zakonu o duševnem zdravju, spomnil, da se Varuh že leta ukvarja s problematiko nameščanja oseb v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov po odločitvah sodišč. »Večino pobud v instituciji Varuha na področju duševnega zdravja prejmemo zaradi nerešenih sistemskih vprašanj, ki so tudi povezana z izvajanjem Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr),« je dejal. Varuh ugotavlja pomanjkanje kadra, težave v normativni ureditvi, prezasedenost, dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo, kjer je to potrebno, a hkrati tudi prezgodnjo institucionalizacijo.
»Neprostovoljna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici oziroma nastanitev in zadržanje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pomenita poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine zadržane osebe, zato pri Varuhu podpiramo krajšanje takih zadržanj. Ob tem pa hkrati spodbujamo tudi druge oblike obravnave oseb z duševnimi motnjami, ki morajo potekati v skupnosti oziroma v njihovem domačem okolju. Zato stalno pozivam, da se aktivnosti v smeri deinstitucionalizacije okrepijo, kar je tudi skladno z evropskimi smernicami na področju socialnega oziroma institucionalnega varstva. To osebam z motnjami duševnega zdravja zagotavlja dostojno bivanje in pravico do neodvisnega življenja,« poudarja varuh Svetina.
Ugotovitve Varuha o tej tematiki sta v nadaljevanju predstavila namestnik varuha Ivan Šelih in svetovalec Varuha mag. Jure Markič. Varuh Svetina pa je opozoril na pomembno vlogo sodišč pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb, ki se zdravijo v psihiatričnih bolnišnicah v oddelkih pod posebnim nadzorom ali so obravnavane v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov in so vključene v nadzorovane obravnave. »Sodišča imajo ključno vlogo pri zagotavljanju duševne in telesne celovitosti teh oseb in spoštovanju njihovega dostojanstva. Poleg odločanja o sprejemu na zdravljenje oziroma obravnavo odločajo namreč tudi o omejevanju njihovih pravic, njihovo glavno vodilo pri tem pa mora biti spoštovanje človekovega dostojanstva, kot je odločilo tudi že Ustavno sodišče RS v odločbi iz leta 2017 v zvezi z ustavno pritožbo, ki jo je vložil Varuh,« je dejal Svetina. Če se odloča o posegu v osebno svobodo človeka, ustavno sodišče posebej izpostavlja, da je ena od najpomembnejših pravic, ki mora biti zagotovljena pridržani osebi, pravica do sodnega varstva glede zakonitosti pridržanja. »Če je sodni nadzor nad zakonitostjo pridržanja neučinkovit, odpove ključna pravna varovalka, ki osebam, o katerih teče postopek odločanja o sprejemu na zdravljenje, zagotavlja, da ne bo prišlo do arbitrarnih posegov v njihovo pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave,« je še poudaril varuh Svetina.
Dneve duševnega zdravja je ocenil kot odlično priložnost za medsebojno povezovanje, za izmenjavo izkušenj, dobrih praks, obravnavo odprtih vprašanj in odstranjevanje ovir pri delu. Izrazil je tudi veselje, da se konference znova udeležuje veliko število različnih deležnikov, ki lahko prispevajo k dvigu standardov na področju duševnega zdravja in k ozaveščanju družbe o problematiki duševnega zdravja. Zahvalil se je vsem soorganizatorjem, posebej pa Centru za izobraževanju v pravosodju, za trud in prispevek, ki ga že leta skupaj vlagajo v to, da se na Dnevih duševnega zdravja obravnavajo pomembne teme in da se k tej problematiki pristopa multidisciplinarno. Ob tej priložnosti pa je vse pristojne tudi spodbudil, da koristnim predlogom, kako izboljšati stanje na tem področju, prisluhnejo in jih tudi uresničijo.
