Univerzitetni klinični center Maribor (UKC Maribor) je Varuha v decembru 2011 seznanil z zapletom glede zdravljenja varovanke Doma Nine Pokorn Grmovje (Dom), pri kateri je bilo že pred letom dni ugotovljeno, da potrebuje operacijo sive mrene v splošni anesteziji, saj je bila skoraj slepa na obe očesi. Zakon o pacientovih pravicah (ZpacP) za takšen poseg zahteva soglasje pacienta, ki pa ga varovanka zaradi duševne manjrazvitosti ni mogla podati. Varovanka ni imela skrbnika, zato je UKC Maribor Domu predlagal, naj začne postopek postavitve skrbnika za poseben primer na pristojnem centru za socialno delo (CSD).
Kljub temu, da smo dopis UKC Maribor prejeli zgolj v vednost, smo se nanj odzvali in pristojni CSD zaprosili za pojasnila. V kratkem času smo prejeli tako njihov odgovor kot pojasnila Doma in ugotovili, da je Dom že januarja 2011, torej pravočasno zaprosil CSD za nujno postavitev skrbnika za poseben primer. CSD se s postavitvijo skrbnika za namen soglasja k operaciji ni strinjal, pisno obrazložitev pa je Domu poslal šele sredi maja 2011. Po njihovem mnenju začasni skrbnik ali skrbnik za poseben primer namreč nista zakonita zastopnika, ki po ZPacP lahko edini poda soglasje k anesteziji v omenjenem primeru. Iz kasnejše korespondence med Domom, UKC Maribor in CSD je razvidno, da je slednji vztrajal pri svojem stališču in namesto postavitve skrbnika julija 2011 predlagal, naj zdravnik v skladu z istim zakonom doseže postavitev osebe, ki bo dala nadomestno privolitev v medicinski poseg tako, da o potrebi po začetku postopka za postavitev zakonitega zastopnika obvesti sodišče. Tega ni storil ne UKC Maribor ne CSD, temveč je konec avgusta vozel naposled presekal Dom z vložitvijo predloga sodišču za začetek postopka postavitve zakonitega zastopnika. CSD nas je v odgovoru na našo poizvedbo seznanil še, da naj bi od septembra 2011 CSD sam opravljal naloge začasnega skrbnika, saj varovanka nima drugih sorodnikov, sodišče pa je pričelo postopek po uradni dolžnosti za odvzem poslovne sposobnosti.
Glede na zgornje ugotovitve in stanje, v katerem se je nahajala varovanka, je Varuh v nadaljevanju obravnave pobude o primeru seznanil MDDSZ. Zagovarjali smo stališče, da poteka dogovarjanje med vpletenimi institucijami nedopustno dolgo in da je CSD, ki je bil takrat tudi začasni skrbnik gospe, dolžan nemudoma ukrepati, da zaščiti njene pravice in koristi. Poudarili smo, da različne teoretske dileme (vprašanje, kdo sploh je zakoniti zastopnik) ne bi smele botrovati omejitvam človekovih pravic, zato bi morali pristojni organi storiti vse, da se takšni postopki končajo v čim krajšem času in v korist posameznika. MDDSZ smo prosili, da se do omenjenega problema opredeli, dopis pa smo v vednost poslali tudi Domu, CSD in UKC Maribor.
MDDSZ je v odgovoru CSD, ki so ga poslali tudi nam v vednost, našemu stališču pritrdilo ter pojasnilo, da so za pojasnilo spornih določb ZPacP zaprosili tudi Ministrstvo za zdravje (MZ). Le-to je potrdilo, da tudi skrbnik za poseben primer lahko veljavno poda privolitev v medicinski poseg. Konec januarja 2012, dobro leto po tem, ko je bilo ugotovljeno, da gospa čim hitreje potrebuje operacijo, pa smo izvedeli, da je tudi sodišče odločilo, da se gospe popolnoma odvzame poslovna sposobnost. Kljub temu, da je MDDSZ pozvalo CSD, da v okviru izvrševanja funkcije začasnega skrbnika nemudoma zaščiti pravice in koristi gospe tudi na področju njenega zdravja, smo kasneje ugotovili, da je CSD šele po pravnomočnosti sklepa sodišča gospe postavil skrbnika (skrbnik je postal CSD sam) in konec marca 2012 podpisal potrebno soglasje za anestezijo.
Varuh pobudo ocenjuje kot utemeljeno in koristno, saj je iz opisanega primera razvidno, da so bile gospe, ki zaradi duševne manjrazvitosti ni sposobna odločati o svojem zdravljenju ter nima sorodnikov, zaradi neukrepanja CSD kršene njene pravice. Kljub drugačnemu razumevanju zakonskih določb CSD ni zaprosil za mnenje pristojnih ministrstev ali sprožil drugih postopkov za rešitev problema. Prav tako pa tudi kasneje ni upošteval ne mnenja Varuha ne navodil MDDSZ, čeprav je bila gospa več kot leto dni skoraj slepa in tako prikrajšanja za normalno življenje. Varuh glede na navedeno ocenjuje, da je bilo odzivanje CSD prepočasno in njihovo ravnanje nevestno. (3.6-19/2011)
