Ob obravnavi poročila Varuha človekovih pravic RS (Varuh) za leto 2015 je bilo s strani nekaterih poslancev izpostavljeno zakaj ob nedavnem odkritju človeških okostij v Košnici pri Celju, tam ni bilo preiskovalnega sodnika in tožilca oziroma Policije. Ker lahko Varuh obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost v Republiki Sloveniji, smo se s poizvedbo obrnili na Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Zaprosili smo za informacijo o tem, ali je bila Policija kakorkoli obveščena o obstoju tega prikritega grobišča in če, kakšne ukrepe je v tej zvezi sprejela v okviru 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
MNZ je pojasnila, da je Policija je skladno z določili 148. člena ZKP izvedla vse zakonsko določene ukrepe v zvezi s preiskavo suma storitve kaznivega dejanja na omenjenem grobišču. Prikrita grobišča so kraji kaznivih dejanj, kjer preiskovalni sodnik, državni tožilec in policija izvedejo ukrepe za ugotovitev ali razjasnitev pomembnih dejstev, kot to določa ZKP. Če se pri preiskavi kaznivega dejanja zaradi objektivnih okoliščin (pretečena leta) z ukrepi po ZKP in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ne odkrije storilca, je mogoče izvesti sondiranje (potrjevanje grobišča) ali prekop grobišč po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ). S tem se upošteva družbeno sprejet konsenz o nujnosti ureditve prikritih grobišč. Tudi v teh primerih je po sporočilu MNZ pri izvedbi prekopov in sondiranj, ker gre za kraj kaznivega dejanja, prisotna Policija, ki sočasno s prekopom ali sondiranjem, ki ga izvaja izvajalec arheološke stroke, izbran na javnem razpisu, zbere dokaze, ki se ob tem razkrijejo. Ob zaključku o morebitnih novih ugotovitvah obvesti pristojno državno tožilstvo.
Z dokazi (predmeti), najdenimi pri prekopu ali sondiranju grobišč na podlagi ZPGPŽ, se, kot to navaja MNZ, ravna skladno z metodologijo, ki jo je 26. 1. 2006 predpisala Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč na 4. redni seji in jo je potrdila tudi Vlada RS. Metodologija določa arheološke in forenzične postopke dokumentiranja in shranjevanja najdenih predmetov. Najdene predmete, ki bi lahko pripomogli k skupinski ali morda celo individualni identifikaciji žrtev, zavaruje in analizira Policija, vsi ostali predmeti, ki imajo le zgodovinsko vrednost po Zakonu o kulturni dediščini, pa so predani muzejskim institucijam.
V primeru grobišča Košnica pri Celju, so tako po sporočilu MNZ policisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje opravili štiri informativne razgovore z občani. Pri tem novi podatki niso bili pridobljeni. Policija je opravila ogled grobišča Košnica v okviru preiskovanja povojnih dogodkov v taborišču Teharje in je do sedaj o ugotovitvah Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju poslala več poročil.
Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave v sodelovanju z Nacionalnim forenzičnim laboratorijem Generalne policijske uprave in Restavratorsko delavnico Arhiva RS, sicer preiskuje tri predmete z grobišča Košnica pri Celju. Preiskava bi lahko pripomogla k skupinski ali celo individualni identifikaciji žrtev.
Odgovor MNZ tako ne potrjuje očitkov, da policija ni aktivna ob odkrivanju in priskovanju prikritih grobišč. Ker tudi sicer ne razpolagamo z informacijami, ki bi kazale na kršitev določb ZKP, ZNPPol oziroma na neizvajanje ZPVGPŽ, postopka v zadevi nismo mogli nadaljevali.