Varuh človekovih pravic Peter Svetina se v Prištini na Kosovu, na povabilo kosovskega ombudsmana Naima Qelaja, mudi na srečanju Mediteranskega združenja ombudsmanov (Association of Mediterranean Ombudsmen - AOM). Osrednji temi sta letos namenjeni pomenu integritete in neodvisnosti nacionalnih institucij za človekove pravice, ob robu pa sta se sestala tudi Upravni odbor in Generalna skupščina Združenja. Ta je med drugim obravnavala in s 100 odstotno podporo izglasovala predlog predsednika AOM dr. Andreasa Pottakisa, da se varuh Svetina, doslej član upravnega odbora, imenuje za podpredsednika AOM. Ta sicer povezuje več kot 30 držav iz regije z različnimi pristojnostmi v razmerju do organov oblasti, a skupnim ciljem – učinkovito varovati in promovirati človekove pravice na Mediteranu, pri tem pa aktivno sodelovati in si izmenjevati izkušnje.
Ob izvolitvi za podpredsednika AOM se je varuh Svetina kolegicam in kolegom zahvalil za zaupanje. »To je velika čast in priznanje za dosedanje opravljeno delo in angažma, pa ne le meni, ampak celotnemu kolektivu slovenskega Varuha človekovih pravic, ki je v mednarodnem okolju cenjen partner in zaželen sogovornik. Pobude tujih partnerjev po našem širšem angažmaju v mednarodnem okolju, kjer ne le predstavljamo naše delo, ampak smo pogosto izpostavljeni kot primer dobre prakse, kaže na to, da delujemo dobro,« meni Svetina. Kot je dejal, si bo v vlogi podpredsednika AOM prizadeval za krepitev sodelovanja ne le z državami članicami Združenja, ampak tudi z drugimi regionalnimi in državnimi mehanizmi za človekove pravice. Poudaril je, da bo v bistvo svojega delovanja še naprej postavljal pomen vladavine prava, ki zaradi vojnih, političnih ali družbenih dogodkov v EU in izven nje žal drsi civilizacijsko navzdol. »Številne demokratične pridobitve so marsikje v regiji in širše postavljene pod velike preizkušnje, zato je še posebej pomembno, da v družbi krepimo njen imunski sistem – neodvisne nadzorne institucije, svobodne in neodvisne medije, avtonomni akademski svet, civilno družbo in druge aktivne člene družbe. »Zdrava družba namreč deluje na podlagi vladavine prava, v njej se družbeno dogovorjena pravila upoštevajo, prav tako razmerja moči, stavi se na moč argumenta, na spoštljiv dialog, solidarnost in skupnostno mišljenje, težko doseženi demokratični standardi pa niso zgolj mrtva črka na papirju,« še poudarja Peter Svetina.
Na srečanju v Prištini se je, kot že večkrat doslej, ponovno zavzel za krepitev delovanja in finančne avtonomije neodvisnih institucij ter kritiziral vsakršne politične poskuse morebitne razgradnje njihovih pooblastil. Kot je dejal, so bile namreč neodvisne institucije ustanovljene z namenom, da zagotavljajo temeljne vrednote, med katerimi je tudi skrb za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi zato Svetina meni, da se je treba odločno zoperstaviti vsakršnim poskusom rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo učinkovito opravljanje pooblastil in majejo dolgo grajen ugled. V imenu Slovenije je na srečanju podprl sprejetje posebne deklaracije ('AOM Pristina Declaration'), s katero AOM med drugim poziva države in vlade prav k zagotavljanju in krepitvi neodvisnosti ombudsmanskih institucij.
Ob tem je varuh Svetina sogovornicam in sogovornikom predstavil slovenski primer, ko Ustava Republike Slovenije instituciji Varuha človekovih pravic RS sicer zagotavlja samostojen in neodvisen položaj, katerega prvina je tudi proračunska neodvisnost, zakonodaja pa Vladi Republike Slovenije omogoča, da zahteva uskladitve predlogov finančnih načrtov, kar lahko povzroči uklanjanje vsakokratni volji izvršilne oblasti. »Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije že leta 2020 (z odločbo št. U-I-474/18-17) v tem primeru ugotovilo neustavnost in presodilo, da jo mora zakonodajalec odpraviti v roku enega leta, se to do danes ni zgodilo, zato slovenski Varuh tudi v aktualnem letnem poročilu ponavlja priporočilo v zvezi z zagotavljanjem neodvisnosti,« je na srečanju poudaril varuh Peter Svetina. Spomnil je tudi, na tretje letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022, v katerem tudi Evropska komisija priporoča spremembo zakonodaje v smeri krepitve delovanja in zagotavljanja finančne avtonomije, za kar si enako prizadevajo tudi druge nacionalne institucije za človekove pravice.
V razpravi o integriteti in pomenu zgodnjega odkrivanja slabih praks je varuh Svetina poudaril, da je treba več napora vložiti v ozaveščanje oz. izobraževanje in usposabljanje na tem področju, saj je širše zavedanje o pomenu etike, morale in integritete v praksi nujno. »Le tako se bomo lahko ponovno utirili kot družba znanja, etike in vrednot, ki si jo, upam, vsi želimo,« je še dejal.
Ob robu srečanja je ombudsmane mediteranske regije sprejela tudi predsednica Republike Kosovo dr. Vjosa Osmani-Sadriu. V kratkem pogovoru ji je varuh Svetina čestital ob nedavni 15-letnici neodvisnosti, ki jo je Republika Kosovo obeležila februarja 2023 in izrazil željo po nadaljevanju prijateljskih odnosov med državama. Slovenski varuh je sicer na Kosovu opravil tudi druga bilateralna srečanja s kolegi ombudsmani, sestal pa se je tudi z veleposlanico Republike Slovenije v Republiki Kosovo Minco Benedejčič.