Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnilo več posameznikov in skupin, ki izražajo nasprotovanje privatizaciji vode, ki naj bi jo omogočali predlogi direktiv Evropske unije, in sicer predlog direktive o javnih naročilih, predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.

Dostop do pitne vode je tudi po mnenju Varuha pomembna temeljna človekova pravica. To je potrdila Generalna skupščina Združenih narodov v leto 2010 z resolucijo, ki dostop do čiste vode in sanitarij razglaša za človekovo pravico. Da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane, je tudi stališče Evropske komisije. Javno dobro in naravna bogastva Republike Slovenije so varovana z Ustavo RS, ki v prvem odstavku 70. člena določa, da se na javnem dobrem lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. V skladu s prvim odstavkom 15. člena Zakon o vodah so celinske vode in vodna zemljišča naravno vodno javno dobro. Za javno dobro pa Stvarnopravni zakonik v 19. členu določa, da je to stvar, ki jo v skladu z namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsak. Ni nujno, da je dostop do vode kot človekove pravice brezplačen, vendar mora biti zagotovljen takšen dostop do vode, da s tem ni prizadeto ali ogroženo dostojanstvo posameznika.

V skladu s 45. členom Ustave RS ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Ta pravica omogoča državljanom, da sodelujejo pri odločanju o javnih zadevah. Njen namen je opozoriti na zadevo širšega pomena, ki se nanaša na pravice, dolžnosti ali interese večjega števila ljudi in sodi v področje pristojnosti naslovnika (t. j. državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnega pooblastila). Peticija oziroma pobuda splošnega pomena sicer naslovnika vsebinsko ne zavezuje v tem smislu, da bi bil naslovnik zavezan sprejeti predlagano rešitev, vendar pa pravica do peticije njenega naslovnika zavezuje, da se do vsebine predloga opredeli in da nanjo odgovori. V konkretni zadevi so po mnenju Varuha to Vlada RS, poslanci Državnega zbora RS ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

V skladu s 44. členom Ustave RS ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno, ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Načela transparentnosti in sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja pravnih predpisov so podrobneje zapisana v Resoluciji o normativni dejavnosti, ki določa tudi smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi. K uresničevanju te resolucije so zavezani vsi državni organi. Na podlagi splošno znanih dejstev je Varuh ugotovil, da pristojni organi glede obravnavane problematike dotlej z javnostmi niso sodelovali, čeprav bi to morali na podlagi omenjene resolucije.

Ker je šlo v tej zadevi za tematiko, ki jo želi urejati Evropska unija, smo pobudnike napotili tudi neposredno na slovenske poslance v Evropskem parlamentu. Opozorili smo jih tudi na spletno mesto, kjer je mogoče podpreti evropsko državljansko pobudo z naslovom »Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago!«.

Iz medijev je sicer izhajalo zagotovilo predstavnikov Evropske unije, med drugim tudi komisarja komisije EU za okolje dr. Janeza Potočnika, ki je zatrdil, da »predlagana direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb pod nobenim pogojem ne bo privedla do vsiljene privatizacije oskrbe z vodo«. Kljub temu se je Varuh obrnil na komisarja z zaprosilom, da se osebno zavzame za odstranitev slehernega dvoma. Komisar za okolje nam je v odzivnem pismu ponovno zagotovil, da predlagana direktiva »pod nobenimi pogoji ne bo privedla do vsiljene privatizacije storitev oskrbe z vodo.« ter da ima Evropska komisija »nevtralno stališče do javnega ali zasebnega lastništva vodnih virov« in »držav ne sili k privatizaciji storitev oskrbe z vodo.« V Evropski komisiji se zavedajo, da je voda javno dobro v izključnem upravljanju držav članic. Evropska komisija s predlagano direktivo »priznava in podpira neodvisnost lokalnih organov pri zagotavljanju in organizaciji storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno z vodo.« Predlagani predpisi prispevajo zgolj »k preglednosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev«, če se »javni organi odločijo zagotavljati te storitve prek zasebnega gospodarskega subjekta«.

Varuh je v svojem osemnajstem rednem letnem poročilu za leto 2012 objavil tudi priporočila, med drugimi (stran 201) tudi, da naj se v pravni sistem Republike Slovenije vključi pravica do pitne vode kot temeljna človekova pravica. (zadeva 8.5-4/2013 in druge)