Pobudnica je v imenu svojega sina pisala Varuhu, saj mu je Center za socialno delo Maribor, enota Lenart, zavrnil vlogo za priznanje statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, nadomestilo za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo. Pri tem je upošteval zgolj mnenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da je sin sposoben za samostojno življenje in delo, ne pa tudi povsem nasprotnega mnenja URI Soča. Varuh je v vlogi amicus curie - prijatelja sodišča - Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočil, da je lahko le v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka mnenje ZPIZ-a podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida ter nadomestila za invalidnost po navedenem zakonu, sicer pa je treba pridobiti mnenje URI Soča in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja izdati odločbo. Ministrstvo je zadevo ob izrecnem sklicevanju na mnenje Varuha vrnilo v postopek na prvo stopnjo, ki je vlagatelju potem ugodilo. Varuh je ministrstvo pozval, naj o tem primeru seznani tudi druge centre za socialno delo, vendar iz odgovorov ministrstva ne izhaja, da bi to tudi storilo.
* * *
Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je v imenu sina obrnila pobudnica, katere sinu je Center za socialno delo Maribor, enota Lenart, na podlagi mnenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod), da je sin sposoben za samostojno življenje in delo, zavrnil vlogo za priznanje statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), nadomestilo za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo. Pobudnica je po prejemu odločbe prve stopnje pritožbo dopolnila z mnenjem URI Soča, da sin ni sposoben za delo in samostojno življenje, ter predlogom, da pridobi status invalida po ZSVI, ki je pritožbo pobudnice odstopil v reševanje drugostopenjskemu organu.
Na podlagi dejstev, ki so bila zatrjevana v pobudi, je Varuh presodil, da primer pobudnice odpira nekatera pomembna pravna vprašanja, tako v zvezi z ugotavljanjem pravilnega dejanskega stanja kot tudi pravil uporabe procesnega prava v upravnem postopku. Skladno s pristojnostmi Varuha iz 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP), smo se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zato obrnili v vlogi t. i. amicus curiae (prijatelj sodišča).
V uvodu svojega mnenja je Varuh opozoril na možnost prvostopenjskega organa, da skladno s prvim odstavkom 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) sam dopolni postopek v primeru, ko so podane okoliščine, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi.
V okviru naše osrednje kritike odločbe prvostopenjskega organa, pa smo opozorili na stališče Varuha, da prvi in drugi odstavek 4. člena ZSVI urejata skrajšani ugotovitveni postopek, in se zato nanašata le na primere, ko upravičenec že razpolaga z ustrezno odločbo ali mnenjem organov, ki jo lahko priloži k svoji vlogi za pridobitev statusa invalida, in iz katere izhaja, da je oseba upravičena do statusa invalida po ZSVI ter posledično do nadomestila za invalidnost skladno s 5. členom ZSVI. V primeru, ko upravičenec oziroma njegov zastopnik s takšnim mnenjem oziroma odločbo ne razpolaga (in ga torej tudi ne more priložiti k svoji vlogi skladno s prvim odstavkom 4. člena), ali iz odločbe ni razvidno, da je oseba upravičena do statusa invalida in posledično nadomestila za invalidnost, oziroma dvom v navedeno izhaja iz navedb ali dokumentacije stranke, pa je po mnenju Varuha treba izvesti posebni ugotovitveni postopek ter postopati po tretjem odstavku 4. člena ZSVI. Omenjeni člen po mnenju Varuha zapoveduje centrom za socialno delo, da kot izvedenski organ določijo URI Soča ter izdajo odločbo na tako ugotovljenem dejanskem stanju v konkretni zadevi. V zvezi s postopkom uveljavljanja dodatka za pomoč in postrežbo je Varuh zavzel stališče, da tretji odstavek 6. člena ZSVI določa kot izvedenski organ invalidsko komisijo pri Zavodu, vendar v tem primeru CSD ni vezan na mnenje Zavoda v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem (torej ni podana omejitev dokaznih sredstev).
Tudi sicer je bila odločba v konkretnem primeru po mnenju Varuha obrazložena izredno pomanjkljivo; tako se je npr. v delu odločbe trditev pojasnjevala s trditvijo (v smislu, da se oseba zmore sama vključiti v družbo in si zagotavljati socialno varnost, ker se zmore sam vključiti v družbo in si zagotavljati socialno varnost).
Ministrstvo oziroma drugostopenjski organ je zadevo ob izrecnem sklicevanju na mnenje Varuha vrnilo v postopek na prvo stopnjo, ki je vlagatelju, po pridobitvi mnenja URI Soča, ugodilo. Varuh je ministrstvo pozval tudi k seznanitvi ostalih centrov za socialno delo z mnenjem Varuha, vendar iz odgovorov ministrstva ne izhaja, da bi slednje to tudi storilo. 9.5-7/2021
