Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v medijskih objavah zaznal, da Republika Slovenija sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem sporazumu TISA (Trade in Services Agreement). Iz teh objav je bilo razvidno, da naj bi imela pogajanja o sporazumu TISA nekatere neobičajne postopkovne in vsebinske značilnosti. S postopkovnega vidika naj bi bila po navedbah iz medijev sporna tajnost pogajanj in tajnost sporazuma še pet let po njegovi uveljavitvi, z vsebinskega vidika pa bi bil lahko sporen vpliv sporazuma TISA na varovanje nekaterih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker so bili odzivi pristojnih ministrstev v medijih skopi, posledice morebitne uveljavitve sporazuma pa domnevno zelo daljnosežne, smo se pri Varuhu odločili, da na lastno pobudo pri pristojnih ministrstvih, to sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pri Ministrstvo za zunanje zadeve, opravimo poizvedbo.
V poizvedbi smo opozorili, da Varuh na podlagi informacij v medijev zaznava, da gre pri pogajanjih o sporazumu za pogajanja o zelo pomembnih javnih zadevah, ki bi lahko imela daljnosežne vplive na uresničevanje človekovih pravic državljanov Republike Slovenije. Po navedbah iz medijev naj bi sporazum zoževal z ustavo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), določbe sporazuma TISA o liberalizaciji in krepitvi konkurence na področju javnih služb pa bi lahko pomenile bistvene spremembe pri uresničevanju z ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS) in v njenem okviru pravic do zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega varstva ter izobraževanja (57. člen Ustave RS). Opozorili smo tudi na določbo 154. člena Ustave RS, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati.
Varuh se je zavzel, da bi pristojno ministrstvo javnosti predstavilo posledice morebitne uveljavitve sporazuma, saj doslej objavljene informacije o sporazumu TISA pri ljudeh vzbujajo nezaupanje in preplah. Opozorili smo na pravico državljanov, da sodelujejo pri upravljanju javnih zadev, da dostopajo do informacij javnega značaja in da demokratična ureditev naše države od organov oblasti terja transparentno odločanje. Predlagali smo, da bi pristojno ministrstvo javnost seznanilo s potekom pogajanj ter da bi predstavilo stališča, za katera se v imenu svojih državljanov zavzema v okviru pogajanj.
Na predloge Varuha je odgovoril generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo predlogov Varuha ni upoštevalo. Navedlo je, da sporazum TISA »nikakor ne posega v človekove pravice, saj prinaša nova delovna mesta in gospodarsko rast in ne posega v javne storitve«. Zagotovilo je, da pogajanja potekajo transparentno in da se vsebina sporazuma TISA ne bo ohranjala v tajnosti še pet let po njegovi uveljavitvi. Pojasnili so nam, da se o sporazumu TISA v imenu Republike Slovenije pogaja Komisija Evropske unije (EU), saj je skupna trgovinska politika skladno z 207. členom Lizbonske pogodbe v pristojnosti EU. Ministrstvo pojasnjuje, da Slovenija na pogajanja o sporazumu ni vabljena, da pa so slovenske pripombe razvidne iz pogajalskega dokumenta »EU ponudba« (EU draft offer november 2013). Ministrstvo nam je sporočilo še spletni naslov http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/tisa/, kjer je dostopnih več informacij o sporazumu TISA.
Kot rečeno, ministrstvo predloga Varuha ni upoštevalo. Pojasnila in dokumenti, ki smo jih prejeli s strani ministrstva, sicer odvračajo nekatere strahove v javnosti glede posledic sporazuma TISA, vendar pa Varuh kritično ocenjuje dejstvo, da Republike Slovenija na svojih spletnih straneh v zvezi s sporazumom TISA nima objavljenih niti osnovnih informacij, iz katerih bi se javnost v slovenskem jeziku lahko seznanila z razlogi za sklepanje sporazuma, z osnovnimi informacijami o obsegu sporazuma, s predvidenimi (pozitivnimi in negativnimi) posledicami uveljavitve sporazuma TISA za slovenske državljane ter kratko predstavitvijo slovenskih stališč oziroma (kot to imenuje ministrstvo) pripomb k sporazumu.
Varuh ocenjuje, da gre pri sporazumu TISA za dokument, ki bo nedvomno imel pomembne posledice za državljane. To ugotavljamo tudi na podlagi navedb ministrstva, da je TISA ambiciozni sporazum, ki »bo vseobsegajoč brez vnaprejšnje izključitve posameznega sektorja ali načina ponudbe storitev«, kot posledica njegove uveljavitve pa »se pričakuje tudi sprejem novih, boljših pravil pri domači zakonodaji«. Po mnenju Varuha je v naravi stvari, da v demokratični državi o tako pomembnih dokumentih z daljnosežnimi posledicami poteka široka javna razprava. Ta se po mnenju Varuha lahko razvije šele ob izpolnitvi nujnega pogoja zanjo, to je ob zagotovitvi dostopa do bistvenih informacij o sporazumu v slovenskem jeziku. Varuh zato vztraja pri svoji pobudi za javno objavo takšnih informacij. 1.7-5/2014