Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina na zasedanju Generalne skupščine Mediteranskih ombudsmanov

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se na povabilo grškega ombudsmana Andreasa Pottakisa te dni mudi na zasedanju Generalne skupščine Mediteranskega združenja ombudsmanov (Association of Mediterranean Ombudsmen - AOM) v Nafpliu v Grčiji. Osrednja tema letošnjega srečanja, ki poteka pod geslom Mediteran – morje, ki nas ločuje, a obenem tudi povezuje, so migracije, podnebne spremembe in trajnostno okrevanje. Ombudsmani iz regije, odlično sodelujejo, v času pandemije pa so te vezi še okrepili. Slovenski varuh, ki je obenem tudi član upravnega odbora AOM, je vodil panel na temo trajnostne in pravične rabe energetskih virov.

Institucije ombudsmanov v državah mediteranske regije imajo različne pristojnosti v razmerju do organov oblasti, ki sprejemajo odločitve, pripravljajo strategije ter izvršujejo konkretne ukrepe za dosego cilja energetske nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Pri tem pa lahko oblastni organi neposredno ali posredno vplivajo tudi na varstvo človekovih pravic. »Institucije ombudsmanov smo neformalna protiutež tej nevarnosti, naš vpliv na odločitve organov oblasti pa je včasih bolj, včasih manj izrazit, pogosto pa žal tudi preslišan,« je dejal varuh Peter Svetina in kolege pozval k aktivni in odločni drži zoper podnebne spremembe. »Gre za najzahtevnejši in najkompleksnejši izziv človeštvu v sodobnem času. Če želimo iskreno vzpostaviti zdrave temelje za prihodnje generacije ter trajnostni in pravični prehod v brezogljično družbo, se jih moramo aktivno lotiti,« meni varuh.

Kot je dejal, je to za odločevalce eno izmed doslej največjih preizkušenj, glavni indikator prihodnje (ne)uspešnosti pa bo ustrezna stopnja družbenega konsenza na mikroravni, torej na ravni posameznikov. »Stiske posameznih skupin so z vidika podnebnih sprememb večplastne - od kratkoročnih, kot je na primer izguba službe v tradicionalnih panogah proizvodnje in predelave nafte ali v rudarstvu, do srednje in dolgoročnih, kot je na primer zmanjšanja zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo in hrano, zviševanje stroškov energetske oskrbe, zdravstvene težave zaradi višanja temperatur, večja verjetnost prizadetosti zaradi izjemnih vremenskih dogodkov in podobno,« poudarja varuh.

Da bi lahko dosegli položaj, v katerem splošna dobrobit človeštva ne bo odvisna od izkoriščanja fosilnih goriv, je po njegovem mnenju nujno povečevanje deleža obnovljivih virov energije v sistemu energetske oskrbe, pri čemer pa ne sme biti prezrto ustrezno varstvo človekovih pravic. »Mediteranska regija pri tem ni izjema, prej nasprotno. Dosedanja poročila – na primer Medvladnega odbora za podnebne spremembe – jo namreč uvrščajo med središča klimatskih sprememb, ki bodo hkrati ob pretiranem segrevanju ena izmed najbolj prizadetih. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov se že srečujemo z dolgotrajnimi sušami, dezertifikacijo in hkratnim dvigovanjem morske gladine, posledično pa z izgubo raznolikih habitatov, rodovitne kmetijske zemlje in gozdnih površin, kar med drugim ogroža tudi varnost in oskrbo s pitno vodo in hrano. Vsa ta tveganja, poleg širšega gospodarstva, najbolj prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva, predvsem revne,« je še izpostavil Peter Svetina.

Poudaril je, da globalnega segrevanja in podnebnih sprememb ne moremo zanikati. »Živeti v čistem, urejenem in zdravem okolju je osnovna človekova pravica, zato je nujno odločno podnebno ukrepanje na vseh ravneh. Za spremembe na bolje potrebujemo vključujoče sodelovanje odločevalcev na državni in lokalni ravni, v gospodarstvu in širšo strokovno ter laično javnostjo, ob krepitvi izobraževanja o pomembnosti podnebno zavedne skupnosti. V središče nacionalnih oz. mednarodnih politik je treba postaviti človeka, ki mora biti prva skrb zelenega okrevanja,« še meni varuh Peter Svetina.

Ob robu generalne skupščine je varuh Peter Svetina poleg srečanja z grškim ombudsmanom, ki je hkrati tudi predsednik AOM, opravil še bilateralne pogovore s kolegi iz Cipra, Monaka, Hrvaške, Egipta, Andore, Maroka, Kosova in Albanije, udeležil pa se je tudi sprejema pri predsednici Helenske republike Katerini Sakellaropoulu. Intenziviranje aktivnosti na mednarodni ravni, tako v okviru uveljavljenjih ombudsmanskih združenj kot preko neposrednih dvostranskih odnosov s kolegi iz tujine, je namreč ena njegovih prioritet. »Za sodobno institucijo je vpetost v mednarodno okolje izjemno pomembna, saj moramo, čeprav delujemo lokalno, na področju človekovih pravic vedno razmišljati tudi globalno,« poudarja slovenski varuh človekovih pravic, ki še meni, da je lahko pri tem v veliko pomoč prav povezovanje z različnimi mednarodnimi ombudsmanskimi združenji.

Danes se varuh Peter Svetina in namestnik varuha Ivan Šelih udeležujeta srečanja t. i. Nafplion skupine, ki je nastala na pobudo grškega ombudsmana ter nekaterih drugih institucij ombudsmanov oziroma Državnih preventivnih mehanizmov iz držav članic Sveta Evrope. V ospredju pogovorov so bili izzivi na področju spremljanja prisilnih vračanj v okviru Frontex-a.

Natisni: