Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Odgovor na peticijo, ki presega pristojnosti naslovnika

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je prejel dopis, v katerem je pobudnik zatrjeval poseg v pravico do peticije, in sicer je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) naslovil vprašanje, na katerega naj ne bi prejel jasnega odgovora. Vprašanje pobudnika se je glasilo: »Ali imam od zakonodajalca pravico zahtevati (zaprositi) razlago ali mnenje za ''samo'' dva člena?«, pri čemer je imel v mislih razlago 148. a člena Zakona o medijih (ZMed) in 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

Na ta dopis mu je IP odgovoril s pojasnilom o pristojnostih IP v okviru 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter podal še osnovne informacije glede urejenosti postopka sprejema avtentične razlage zakona s strani državnega zbora. Na to je pobudnik ugovarjal z navedbo, da naslovnika ni spraševal po urejenosti postopka sprejema avtentične razlage, pač pa, da se je njegovo vprašanje nanašalo na obstoj pravice, da od državnega zbora zahteva (neavtentično) razlago določb zakona. S poudarkom, da se ne sklicuje na ZVOP-1, pač pa na 33. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je na IP ponovno naslovil začetno vprašanje. Na to je IP odgovoril s pojasnilom o svojih pristojnostih v okviru Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) in navedel, da iz njegovih navedb ne izhaja, da bi prišlo do kršitev varstva osebnih podatkov, niti da bi mu bila onemogočena pridobitev informacij javnega značaja ter še, da so mu odgovor na vprašanje posredovali že s predhodnim dopisom. Pobudnik je vztrajal, da ni prejel odgovora IP na njegovo preprosto vprašanje, zato se je za posredovanje obrnil še na Varuha.

Po pregledu poslanega gradiva smo ugotovili, da v pobudnikovem primeru ni prišlo do kršitve pravice do peticije. V 45. členu Ustave Republike Slovenije (URS) je določeno, da ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Na podlagi dolgoletne prakse o vsebini pravice do peticije je Varuh izoblikoval stališče, da peticija naslovnika zavezuje, da se v okviru svojih pristojnosti do vsebine predloga opredeli in da nanjo odgovori. V okviru pravice do peticije posameznik torej nima pravice, da bi od naslovnika zahteval opredelitev, podatke ali informacije, ki ne sodijo v okvir pristojnosti naslovnika. V danem primeru to pomeni, da IP ni dolžan pojasnjevati pristojnosti, naloge ter način poslovanja državnega zbora. Ugotovili smo torej, da je IP pobudniku na njegovo vprašanje odgovoril korektno, in sicer s pojasnili o svojih zakonsko določenih pristojnostih ter mu posebej pojasnil, da iz njegovih navedb »ne izhaja, da bi prišlo do kršitev na področju varstva osebnih podatkov«, niti, da bi mu bila »onemogočena pridobitev informacij javnega značaja«.

Glede pobudnikovega sklicevanja na 33. člen ZDIJZ smo mu podali pojasnilo, da je bil ta člen črtan ter še, da ZDIJZ v 4. členu jasno definira pojem informacije javnega značaja, v ta okvir pa ne sodi njegova prošnja (oziroma zahteva) državnemu zboru po razlagi določbe zakona, niti vprašanje, naslovljeno na IP.

Ob koncu smo pobudniku posredovali še odgovor na vprašanje, naslovljenim na IP. Pojasnili smo, da organizacijo in delo državnega zbora določa Poslovnik državnega zbora, ki v 107. členu določa, kaj so akti državnega zbora: »Državni zbor sprejema ustavne zakone o spremembi ustave, zakone, avtentične razlage zakonov, državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna, poslovnik državnega zbora, odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe ter potrjuje uradna prečiščena besedila zakonov.« Iz navedenega izhaja, da državni zbor drugačne kot le avtentične razlage zakona ne more podati. Posameznik torej od državnega zbora nima pravice zahtevati razlage določb posameznega zakona. 5.4-2/2018

Natisni: