Varuh človekovih pravic meni, da ni skladno z določbo 158. člena Ustave RS, če se posega v že pridobljene pravice posameznikov do osebne asistence, če takšna možnost ni v zakonu vnaprej predvidena. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je takšno stališče sprejelo oziroma je prekinilo izvedbo postopkov ponovne ocene po 22.a členu Zakona o osebni asistenci. Iz enakih razlogov po mnenju Varuha tudi ni sprejemljivo zniževanje obsega pravice do osebne asistence v primerih, ko ob enaki zakonski ureditvi vsebine pravice posameznik, ki se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, zaprosi za večji obseg pravice. V tem delu MDDSZ predloga Varuha ni upoštevalo.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v obravnavo prejel več pobud, ki so se nanašale na ponovno oceno upravičenosti do osebne asistence (OA), skladno z določbo 22.a člena Zakona o osebni asistenci (ZOA).

Varuh je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) že leta 2021 predstavil svoje stališče do določbe 22.a člena ZOA in ponovne ocene upravičenosti osebe do OA, ki jo je uveljavil. Takrat je Varuh opozoril na nevarnost, da bi prišlo do posega v pravice nekaterih uporabnikov.

Z zadnjo novelo ZOA se namreč ni spreminjalo določb 2., 6. in 7. člena, ki opredeljujejo definicijo OA, upravičence do OA in storitve OA. Po mnenju Varuha ni podana zakonska podlaga za poseganje v s pravnomočnimi odločbami že priznane in pridobljene pravice do OA. Po mnenju Varuha pravnomočnost razmerja posameznika ščiti glede že pridobljenih pravic, razen v primerih, ko drugače določa zakon.

Ustavno sodišče RS v Odločbi št. U-I 86/96 z dne 12. 12. 1996, ki se sicer nanaša na drug predpis, navaja, da »/n/i v skladu z Ustavo ureditev, ki ne zagotavlja, da bi bile odločbe o /zmanjšanju obsega pravice/ izdane vsem upravičencem pred dnem, ki je določen oziroma v okviru zakonskega roka izbran za dan uveljavitve tega zmanjšanja in s tem ne preprečuje izdaje teh odločb naknadno, s povratnim učinkom.«. V isti odločbi Ustavno sodišče tudi navaja, da »/s/preminjanje ureditve samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države in drugim ustavnim določbam. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.«. V 47. točki obrazložitve iste odločbe Ustavno sodišče ob presoji ustavnosti posega v drugo pravico navaja, “da je /…/ mogoče v upravnem postopku dokončno odločbo o pravicah /…/ razveljaviti /…/, če je bil z njo prekršen materialni zakon v korist posameznika.«, in nadalje, da »/t/akšna ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države, saj omenjena določba že vnaprej sporoča, da bo po nadzorstveni pravici razveljavljena dokončna odločba, če se bo po njeni dokončnosti ugotovilo, da je bila posamezniku priznana pravica, ki mu po zakonu ne pripada.«.

Tako po mnenju Varuha sicer ni sporna zakonska ureditev, ki opredeljuje možnost ponovne presoje pravnomočnih odločb, tudi za primere različnih zlorab pri pridobivanju pravice, vendar pa mora biti takšna ponovna presoja v zakonu predvidena vnaprej. Takšne ponovne presoje ZOA do uveljavitve novele ne ureja, zato po mnenju Varuha poseganje v pravnomočne odločbe, izdane pred uveljavitvijo novele, ne more biti skladno z določbo 158. člena Ustave RS.

Po mnenju Varuha se tudi določba 22. člena ZOA, ki je veljala že pred uveljavitvijo novele, lahko razume zgolj na način, da je ponovno odločanje o pravici možno le ob spremembi okoliščin, ki pravico utemeljujejo, torej praviloma v primerih izboljšanja ali poslabšanja zdravstvenega stanja uporabnika, oziroma okoliščin, ki so priznanje pravice narekovale, nikakor pa to ne more biti podlaga za zmanjševanje obsega pravice pri posamezniku z nespremenjenimi ali celo poslabšanimi relevantnimi okoliščinami.

MDDSZ stališča Varuha ni sprejelo (brez obrazložitve) in je že pričelo s postopki priprave in izvedbe ponovne ocene po 22.a členu ZOA. Po nastopu nove Vlade RS v letu 2022 je MDDSZ po opozorilih Varuha sicer zaustavilo postopke ponovne ocene upravičenosti do OA po 22.a členu ZOA, se je pa tovrstno ponovno ocenjevanje še vedno izvajalo v primerih, ko so posamezni upravičenci zaprosili za večji obseg priznanih pravic zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.

Po mnenju Varuha je enako sporna kot ponovna ocena upravičenosti do OA po uradni dolžnosti tudi ponovna ocena upravičenosti do OA v primerih, ko upravičenec zaprosi za povečanje že priznanega obsega OA, pa mu je dejanski obseg zmanjšan, čeprav ni prišlo do spremembe (izboljšanja) stanja upravičenca do osebne asistence. Po mnenju Varuha namreč zmanjšanje že priznane pravice do OA utemeljuje edino izboljšanje zdravstvenega stanja.

Zato je Varuh MDDSZ predlagal, da navedeno stališče upošteva pri vseh istovrstnih zadevah, pri katerih bo MDDSZ prejelo pritožbo posameznikov zaradi zmanjšanja obsega OA, ter da MDDSZ vsem centrom za socialno delo posreduje navodilo, da gre v primerih vložene vloge za povečanje obsega OA za vloge, pri katerih se odloča zgolj o tem, ali se vlogi ugodi in se obseg OA poveča, ali se jo zavrne, torej se obseg že priznane OA ne poveča, hkrati pa pri tem odločanju ne sme priti do kakršnegakoli zmanjšanja obsega že priznanega števila ur OA (razen seveda v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja). MDDSZ predloga Varuha za zdaj še ni sprejelo, ga pa tudi ni argumentirano zavrnilo. 9.6-31/2022