Varuh je ravnanje Območne enote Maribor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v primeru nenapovedanega obiska pobudnice ocenil kot kršitev načela dobrega upravljanja. Poleg tega je Varuh ugotovil, da je v primeru pobudnice prišlo do prekoračitve zakonskega roka za odločanje in s tem do kršitve načela zakonitosti.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnila pobudnica z očitkom dolgotrajnosti odločanja Območne enote Maribor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) o njeni zahtevi za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo (zahteva). V zvezi z obravnavo njene zahteve je pobudnica sicer pojasnila, da je prejela obvestilo Zavoda o tem, da jo je na njenem domu dvakrat iskal zdravnik izvedenec, ki naj bi opravil osebni pregled pobudnice. Pobudnica je zatrjevala, da obiska zdravnika izvedenca nista bila napovedana in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmogla odpreti vhodnih vrat, navedena enota Zavoda pa je od nje naknadno pisno zahtevala, naj pojasni razloge, zakaj je ni bilo doma. Pobudnica se je za pojasnila v zvezi s prejetim pozivom po telefonu obrnila na omenjeno enoto Zavoda, tam pa so ji pojasnili, da bo, če je ob naslednjem obisku zdravnika izvedenca ne bo doma, postopek ustavljen.

Varuhu je v postopku Zavodu sicer pojasnil, da je poklical pobudnico, vendar ni razpolagal s točnim podatkom, kdaj je izvedenec, pristojen za osebni pregled, svoj obisk opravil. V zvezi s tem Varuh tudi ni mogel sprejeti pojasnil Zavoda, da je bil obisk opravljen nenapovedano,  ker je bila zaradi narave in načina dela izvedencev točna napoved časovnice nemogoča. Napoved točnega termina prihoda morda dejansko predstavlja nesorazmerno breme, nikakor pa to ne more veljati za najavo vsaj okvirnega razpona termina obiska.

Sedmi odstavek 34. člena Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Pravilnik), sprejetega na podlagi sedmega odstavka 181. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),[1] določa, da zdravnik izvedenec, če zavarovanec zaradi okvare svojega zdravstvenega stanja ne more priti na sedež invalidske komisije, osebni pregled zavarovanca lahko opravi na zavarovančevem domu ali v ustrezni ustanovi.

Po mnenju Varuha je navedena določba namenjena temu, da se zavarovancem, ki zaradi okvare oziroma svojega zdravstvenega stanja ne morejo priti na sedež invalidske komisije, omogoči možnost osebnega pregleda na domu ali v ustrezni ustanovi. Omenjena pravna podlaga resda ne določa načina komunikacije izvedencev z zavarovanci, kljub temu pa navedeno ne pomeni, da izvedenec ni dolžan obvestiti zavarovanca o predvidenem terminu osebnega pregleda na domu.

Z vidika ekonomičnosti in učinkovitosti postopka bi bilo po mnenju Varuha nedvomno bolj racionalno, če bi izvedenec zavarovanca, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, že pred predvidenim prihodom na dom po ustrezni komunikacijski poti seznanil s predvidenim datumom osebnega pregleda na domu in okvirno uro pregleda ter na ta način preveril, ali bo zavarovanec na predvideni dan doma. Z vidika načela dobrega upravljanja organa bi to pomenilo tudi, da bi zavarovanec imel možnost, da se glede na svoje zdravstveno stanje za pregled na domu ustrezno pripravi in uredi. Zavarovanec, pri katerem se opravi osebni pregled na domu ali v ustrezni ustanovi, zaradi nenapovedanega obiska ne more biti v slabšem položaju kot zavarovanec, ki osebni pregled opravi na sedežu invalidske komisije.[2] Glede na to, da je Zavod pojasnil, da se sooča s pomanjkanjem zdravniškega kadra, bi bilo po mnenju Varuha zgoraj navedeno smotrnejše tudi z vidika razporejanja zdravnikov izvedencev, ki so na voljo za opravljanje obiskov na domu.

Varuha tudi ni prepričalo pojasnilo Zavoda glede namena, zaradi katerega je bila pobudnica pozvana, naj pojasni, kje je bila na dan obiska izvedenca invalidske komisije. Morebitna neupravičena odsotnost zavarovanca na domu ob predpostavki, da bi bil zavarovanec pravočasno in ustrezno obveščen vsaj o okvirnem razponu termina obiska na domu, pa bi po mnenju Varuha kvečjemu lahko pomenila, da bi ob uporabi analogije senat invalidske komisije I. stopnje podal izvedensko mnenje le na podlagi zbrane dokumentacije.

Varuh je navedeno ravnanje Zavoda ocenil kot kršitev načela dobrega upravljanja.

Varuh je v postopku še ugotovil, da je bilo o zahtevi pobudnice odločeno v sedmih mesecih po vložitvi zahteve. Kot razlog za dolgotrajno odločanje o zahtevi je Zavod navedel predvsem nesodelovanje pobudnice v postopku, česar pa Varuh, upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve, ni mogel sprejeti. Varuh je tako ugotovil, da je v primeru pobudnice prišlo do prekoračitve roka iz 179. člena ZPIZ-2,[3] zaradi česar je ocenil, da je Zavod prekršil načelo zakonitosti.

Glede na ugotovitve v zadevi pobudnice je Varuh predlagal Zavodu, naj uskladi (in racionalizira) način obveščanja zavarovancev o terminu predvidenega osebnega pregleda na domu in sprejme tudi ustrezne druge organizacijske ter kadrovske ukrepe za pravočasno odločanje. Zavod se je na predlog Varuha odzval in navedel, da bodo zdravniki izvedenci, ki opravljajo obiske na domovih zavarovancev, pozvani, naj se pred obiskom predhodno napovedo, bodisi tako, da zavarovanca pokličejo sami, ali pa tako, da administratorje invalidskih komisij zaprosijo, naj zavarovanca oziroma njegovega svojca obvestijo o prihodu zdravnika izvedenca – Varuh to pozdravlja. V zvezi z drugim predlogom Varuha pa je Zavod pojasnil, da pregleduje in obravnava zadeve, pri katerih je čas trajanja postopka daljši, in na podlagi ocene stanja tudi sprejema ukrepe. Prav tako je Zavod seznanil Varuha tudi s kadrovskimi in organizacijskimi spremembami na področju izvedenstva. Navedene aktivnosti po oceni Zavoda v večji meri vplivajo na rezultate dela Sektorja za izvedenstvo oziroma se z njimi zmanjšuje povprečni čas trajanja postopkov v primerjavi s predhodnimi obdobji, kar Varuh prav tako pozdravlja. 9.2-11/2023

[1] Sedmi odstavek 181. člena (ZPIZ-2) opredeljuje, da zavod organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda določi s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.

[2] Zavarovanec, ki osebni pregled opravi na sedežu invalidske komisije, je namreč obveščen o predvidenem datumu osebnega pregleda in v ta namen prejme vabilo na osebni pregled s priporočeno pošto. Zavarovanec je v takem primeru tudi opozorjen, da lahko, če se osebnega pregleda iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti, to sporoči že pred datumom obravnave na IK in zaprosi za nov termin pregleda. Kontakt je naveden na vabilu na osebni pregled. Če se zavarovanec kljub izkazanemu vabilu neupravičeno ne odzove na osebni pregled, lahko senat invalidske komisije I. stopnje poda izvedensko mnenje na podlagi zbrane dokumentacije.

[3] Prvi odstavek 179. člena ZPIZ-2 določa, da mora pristojni organ zavoda v primeru, če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka. Drugi odstavek istega člena določa, da se odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb izda v roku šestih mesecev. V šestih mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.