2.6 Invalidi
2.6.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja
2.6.1.1 Poziv k vzpostavitvi neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v skladu z mednarodnimi standardi
Varuh je v letu 2020 večkrat izpostavil, da je pripravljen prevzeti nalogo spremljanja izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. To izhaja že iz 25. rednega Letnega poročila Varuha za leto 2019, v katerem je izpostavil, da se zavzema, da tudi Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, skladno z drugim odstavkom 33. člena te konvencije. Konvencija o pravicah invalidov namreč zahteva ustanovitev neodvisnega nacionalnega mehanizma ob upoštevanju Pariških načel o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice (1993). Institucija Varuha je pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo. V Sloveniji je tudi edina, ki ima mednarodno priznan status nacionalne institucije za človekove pravice, in sicer od januarja 2021 s statusom A, kar pomeni, da izpolnjuje vse mednarodne standarde. Zato je še toliko bolj smiselno, da bi prav Varuh v Sloveniji prevzel naloge iz drugega odstavka 33. člena konvencije.
V razpravah o poročilu, ki so potekale v Državnem zboru RS, je bilo zaznati široko podporo tako pozivu, da Slovenija vzpostavi omenjeno telo, kot tudi, da to nalogo prevzame Varuh. Varuh se je zato v začetku novembra obrnil na MDDSZ in MZZ ter predlagal, da pristojna ministrstva čim prej pristopijo k pripravi ustreznih pravnih podlag in notifikacije vzpostavitve neodvisnega telesa pri Organizaciji združenih narodov (OZN). V dopisu je Varuh posebej izpostavil, da v okviru konvencije velja obveznost ustanovitve neodvisnega nacionalnega mehanizma ob upoštevanju Pariških načel o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice (1993), kar izhaja neposredno iz Poslovnika Odbora za pravice invalidov, ustanovljenega po konvenciji.[1] Zato ne preseneča podatek poročila Agencije za temeljne pravice EU (FRA) o stanju nacionalnih institucij za človekove pravice v Evropski Uniji, da trenutno 17 nacionalnih institucij za človekove pravice iz 30 obravnavanih držav izvaja tudi naloge nacionalnega mehanizma po konvenciji (14 institucij s statusom A in tri s statusom B).[2] Predlagali smo, da se po vzoru vzpostavitve državnega preventivnega mehanizma (DPM) z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,[3] čim prej pristopi k dopolnitvam relevantne zakonodaje, saj naj bi bil po mednarodnih standardih ta mandat opredeljen v zakonu.
Ob tem smo opozorili še, da bi bilo treba za omenjene dodatne naloge zagotoviti tudi določena dodatna sredstva za vzpostavitev in delovanje tega nacionalnega mehanizma, vključno za potrebne nove zaposlitve in zagotovitev dodatnih prostorov – kar je prav tako mednarodna obveznost tako po konvenciji kot Pariških načelih – sicer pa bodo dodatni stroški delovanja tega mehanizma v okviru Varuha optimizirani, saj bo mehanizem administrativno in organizacijsko vezan na že obstoječo strukturo delovanja Varuha. Nenazadnje smo MDDSZ obvestili tudi, da smo pri Varuhu pripravljeni dejavno sodelovati pri vzpostavljanju ustreznih pravnih podlag v zvezi z omenjenim dodatnim mandatom naše institucije. Po tem smo MDDSZ pisali še dvakrat, a do napredka še ni prišlo. Zato Varuh daje naslednje priporočilo:
Priporočilo Varuha št. 9: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Vladi Republike Slovenije, da pripravita ustrezen predlog, Državnemu zboru pa, da sprejme ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, skladno z drugim odstavkom 33. člena te konvencije in da za to nalogo imenuje Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki je mednarodno akreditiran kot nacionalna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih (1993).
2.6.1.2 Kratek pregled ugotovitev Varuha glede položaja invalidov v družbi
V letu 2020 smo nadaljevali s spremljanjem uresničevanja pravic invalidov tako v povezavi s covid-19 (o tem glej podrobno v 3. poglavju tega poročila) kot tudi sicer. Varuh je preučil različne pobude, ki zadevajo zagotavljanje človekovih pravic invalidom, ter vladi, ministrstvom in drugim pristojnim organom poslal več priporočil. Srečal se je s predstavniki različnih invalidskih organizacij, npr. s predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Zveze paraplegikov Slovenije, Zveze društev za cerebralno paralizo – Sonček. Srečal se je tudi z direktorji Radiotelevizije Slovenija (RTV), Slovenske tiskovne agencije (STA) in Urada vlade za komuniciranje (UKOM), s katerimi je govoril o dostopnosti informacij za ranljive skupine. Varuh je nadaljeval z opozarjanjem na potrebo po deinstitucionalizaciji, pozval k ustanovitvi neodvisnega organa za učinkovito spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov ter podprl pobudo za vstop slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije.
Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil, nova priporočila in podrobnejša dejavnost Varuha glede invalidov je obravnavana po posameznih področjih letnega poročila. V nadaljevanju izpostavljamo le nekatere dejavnosti, ugotovitve in opozorila.
Pri Varuhu človekovih pravic na splošno ugotavljamo, da so invalidi v Sloveniji na številnih področjih diskriminirani. Na to pogosto opozarjamo in zato tudi različne državne institucije spodbujamo, da vsem invalidom omogočijo, da bodo videni, slišani in razumljeni ne glede na njihovo oviranost.
Pri Varuhu npr. opozarjamo na pomanjkljivosti izobraževalnega sistema za uporabnike znakovnega jezika. Menimo, da se mora gluhim zagotoviti izobraževanje v znakovnem jeziku, ki je njihov naravni jezik. Zavedati se je treba, da včasih v Sloveniji znakovni jezik ni bil priznan, kar je bila očitna diskriminacija. Veliko gluhih in naglušnih je slabo izobraženih tudi zato, ker se v šolah ne zagotavlja popolne prisotnosti tolmača. Zato je Varuh podpiral pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Varuh pozdravlja, da je 27. maja 2021 Državni zbor z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejel ustavni zakon, po katerem bo ustava dopolnjena s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Zakon določa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. Od pristojnih pričakujemo, da čim prej pristopijo k pripravi tega zakona z namenom, da bi bil sprejet v razumnem času. Zavedati se namreč moramo, da bomo za zagotovitev ustrezne vključenosti gluhih in naglušnih v družbo morali narediti še veliko. Treba je sprejeti različne ukrepe, ki bodo olajšali življenje približno 1500 gluhim in približno 75 tisoč uporabnikom slušnega aparata v Sloveniji.
Varuh je na podlagi pobude obravnaval več vprašanj v zvezi s pravicami otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Ugotovil je kršitev 23. člena Konvencije o pravicah invalidov, v delu, ki se nanaša na obveznost države, da zbira ustrezne razčlenjene podatke ter vzpostavi nadzorne mehanizme za učinkovit nadzor redistribucije virov. Ministrstvo je pozval, da v najkrajšem možnem času ustrezno analizo opravi. Varuh je ugotovil tudi kršitev 52. člena Ustave Republike Slovenije, ker se za otroke s posebnimi potrebami, ki niso slepi, vendar pa za opravljanje temeljnih ali podpornih dnevnih opravil prav tako potrebujejo pomoč tretje osebe, pravica, ki bi bila primerljiva tisti za slepe otroke oziroma osebe iz petega odstavka 100. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ne zagotavlja.[4]
Dne 23. septembra 2020 se je Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18) začel uporabljati tudi za spletišča, objavljena pred 23. septembrom 2018. V slovenski pravni red je bila tako v celoti prenesena Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. S tem se je namreč iztekel rok za prilagoditev spletišč državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, na način, da so dostopna tudi uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti. Varuh je na Ministrstvo za javno upravo naslovil poizvedbo, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti spletišč. Varuh je prilagodil tudi svoje spletišče.[5]
Varuh je za Evropski odbor za socialne pravice pripravil t. i. alternativno poročilo glede obravnave 19. nacionalnega poročila o izvajanju Evropske socialne listine. V njem je opozoril tudi na velike zamude pri izvajanju zakonskih zahtev glede dostopnosti fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij za invalide ter pomanjkljivosti pri zagotavljanju ustreznih, dostopnih in sprejemljivih storitev za invalide, ki potrebujejo pomoč (vključno s pomanjkanjem politik za deinstitucionalizacijo).
V okviru svojega programa Zagovorništva otrok je Varuh pripravil dvodnevni posvet na temo, kako biti zagovornik otroku s posebnimi potrebami.[6]
Varuh je dosegel, da so se podpisale pogodbe z izvajalci osebne asistence. Po tem, ko je Varuh prejel pobudo z očitkom, da MDDSZ ne sklepa pogodb o izvajanju osebne asistence iz 13. člena Zakona o osebni asistenci in po pojasnilu MDDSZ, da pogodb ne more sklepati zaradi ukrepa Vlade o zadržanju izvajanja proračuna Republike Slovenije (sprejetega na seji Vlade 11. 4. 2020), ki omejuje sklepanje novih pogodb, s katerimi bi za državni proračun nastajale nove finančne obveznosti, je Varuh MDDSZ seznanil s stališčem, da se pri izvajanju osebne asistence dodatni stroški za sistem pojavijo v primeru, da se pojavi nov uporabnik, ki mu je omogočena pomoč novega osebnega asistenta. Tak novi uporabnik pa povzroči dodaten strošek za sistem v povsem enaki višini, če mu osebnega asistenta zagotavlja izvajalec osebne asistence, ki že ima podpisano pogodbo, ali tak, ki bi pogodbo šele moral podpisati, zato Varuh meni, da je sklicevanje na sklep vlade neutemeljeno. Varuh je za mnenje zaprosil tudi Ministrstvo za finance RS, ki je Varuhovim stališčem pritrdilo. MDDSZ je tako po posredovanju varuha podpisalo vse pogodbe.[7]
Varuh je pozval tudi k hitrejšemu odločanju o pritožbah glede dodelitve osebne asistence. Varuh je na podlagi pobude pri MDDSZ opravil poizvedbo o razlogih za zamudo pri izdaji odločbe in ga pozval, da o zadevi odloči.[8]
Varuh je opozoril tudi, da tretji odstavek 9. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) ne more biti pravna podlaga za zmanjševanje odobrenih ur osebne asistence za število ur vključenosti v posebni program vzgoje in izobraževanja, kar je tudi sporočil MDDSZ. Varuh je ob tem problematiziral tudi sedanji način zmanjševanja ur odobrene osebne asistence v primeru vključenosti uporabnika v druge storitve, kot to določa 9. člen ZOA. Za vsako uro vključenosti v storitve se odobrena osebna asistenca zmanjša za uro. To pomeni, da npr. uporabniku, ki ima 40 ur odobrene osebne asistence in je 30 ur tedensko vključen v drugo storitev, preostane 10 ur razpoložljive osebne asistence za vseh preostalih 138 ur v tednu. Osebna asistenca je namenjena aktivnostim, ki potekajo preko celotnega dne: osebni pomoči uporabnika, pomoči v gospodinjstvu in pri drugih dnevnih opravilih, spremstvu, pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoči pri komunikaciji. Varuh zato meni, da bi bilo primerneje, da bi se z vključitvijo v določeno storitev obseg priznane osebne asistence zmanjšal zgolj sorazmerno, kar bi npr. v gornjem primeru pomenilo, da bi se zaradi vključitve v drugo storitev posamezniku obseg ur osebne asistence zmanjšal za 30/168, saj je to delež ur v tednu, ko posameznik uporablja drugo storitev, torej na približno 33 ur osebne asistence. MDDSZ je sporočilo, da bo predlog Varuha o sorazmernem odštevanju ur vključenosti uporabnika v druge storitve od ur storitev osebne asistence preučilo v okviru priprave sprememb in dopolnitev ZOA.
Varuh je pozval k posebni skrbi pri izvajanju sodnih postopkov po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Vrhovno sodišče RS in Odvetniško zbornico Slovenije je opozoril na posebno ranljivost oseb z motnjami v duševnem zdravju in na spoštovanje njihovih človekovih pravic ter ju pozval, da v trenutnih razmerah še posebej poskrbijo, da bodo osebe v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) razumele svoj položaj in pravice. Predsednik Vrhovnega sodišča je v takojšnjem odzivu Varuha obvestil, da je priporočilo posredoval nižjim sodiščem in hkrati tudi sam priporočal posebno pozornost in spoštovanje dostojanstva pridržanih oseb pri videokonferenčnem izvajanju narokov.[9]
Varuh je nadalje pozval k popravi krivic in zapolnitvi pravne praznine glede priznavanja statusa invalida. Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki so ji na centru za socialno delo pojasnili, da njen polnoletni sin ne more pridobiti statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) dokler bo imel status dijaka. Ker v ZDVDTP ni določbe, iz katere bi izhajalo, da bi bilo status invalida po tem zakonu polnoletni osebi mogoče priznati šele po zaključku šolanja, se je Varuh obrnil na center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). Po več urgencah in preteku približno polovice leta je prejel odgovor, da je bilo sinu pobudnice in še štirim drugim upravičencem invalidsko nadomestilo priznano od njihove polnoletnosti dalje (torej tudi za nazaj). Varuh pa se je s poizvedbo obrnil tudi na druge CSD-je ter ugotovil, da je bila njihova praksa v zvezi s priznavanjem statusa invalida različna. Velika večina centrov je status invalida po ZDVDTP priznavala od polnoletnosti dalje, Varuh pa je kot nesprejemljivo in brez pravne podlage štel prakso centrov, ki posameznikom, ki so izpolnjevali pogoje za priznavanje statusa invalida po ZDVDTP, kategorično niso priznavali statusa invalida po 18. letu, če so se le-ti šolali. S sprejetjem Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) je ZDVDTP prenehal veljati. Varuh je tako preveril tudi obravnavo vlog po ZSVI in ugotovil, da so vsi centri, ki so že obravnavali vlogo za pridobitev statusa invalida po ZSVI, tega priznali z 18. letom, če je bila vloga pravočasno vložena. Nejasnosti so se pokazale le pri vprašanju, od kdaj se invalidu prizna status invalida po ZSVI, če je vloga zanj vložena po 18. letu (npr. ker je do invalidnosti prišlo šele po 18. letu ali ko vloga ni pravočasno vložena ipd.). Varuh je ugotovil, da ZSVI glede tega ne vsebuje določbe. Varuh je zato MDDSZ opozoril, da gre za pravno praznino, ki bi jo moral zakonodajalec ustrezno zapolniti, ter predlagal, da se posameznikom, ki jim status invalida po ZDVDTP ni bil priznan zaradi šolanja, popravijo krivice za nazaj. MDDSZ se do stališča Varuha o popravi krivic (še) ni opredelilo. V zvezi z ugotovitvijo, da ZSVI vsebuje pravno praznino v zvezi s časom priznanja invalidnosti, pa je sporočilo, da so pristopili k pripravi sprememb in dopolnitev navedenega zakona, s katerimi nameravajo pravno praznino ustrezno urediti.[10]
Varuh že dalj časa obravnava tudi problematiko prilagoditve študijskega procesa za študente invalide. Na sistemski ravni je na problem urejanja problematike študentov invalidov opozoril že leta 2010, nato pa priporočila ponavljal. Tudi v letu 2020 podzakonski akti za urejanje pravic študentov s posebnimi potrebami še niso bili sprejeti. Rok za primerno prilagoditev šolskega oziroma študijskega procesa iz 11. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) pa se je iztekel že 11. decembra 2015 – zamuda je glede na ta zakon torej že kar petletna.
Dne 11. decembra 2020 se je iztekel rok za primerno prilagoditev avtobusov za prevoz potnikov v cestnem prometu na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost, ki jo zahteva 16. člen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Varuh je zato na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil poizvedbo, kateri konkretni ukrepi so bili sprejeti v 10-letnem prehodnem obdobju za namen zagotovitve (gibalne in senzorne) dostopnosti javnega avtobusnega prometa za invalide ter na kakšen način in s katerimi ukrepi ministrstvo zagotavlja, da izvajalci avtobusnega prevoza v okviru javnih služb javnega prevoza zagotavljajo dostopnost javnega prevoza za invalide.
Varuh je Ministrstvo za infrastrukturo in MDDSZ tudi opozoril, da Konvencija o pravicah invalidov v 20. členu določa, da morajo države sprejeti učinkovite ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo največjo mogočo samostojno osebno mobilnost. Konvencija ne zahteva določene intenzitete/stopnje okvar/e pri posamezniku, da se ta oseba lahko šteje za osebo z ovirami. Zadostuje, da ima oseba zaradi dolgotrajne okvare omejitve pri polnem in učinkovitem sodelovanju v družbi, ki pa so lahko omejene le na eno ali več področij socialnega življenja. Zato je Varuh predlagal, da ministrstvi preučita, ali je ureditev, ki pravico do brezplačnega prevoza zagotavlja le imetnikom invalidske kartice ugodnosti, kot to določa 114.b člen Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP), skladna z 52. členom Ustave RS v povezavi s 14. členom Ustave RS.[11]
Nadalje je dal Varuh pripombe na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Varuh meni, da vprašanje dolgotrajne oskrbe zajema tako področje zdravja in zdravstva kot tudi področje socialnih zadev, česar pa predlog zakona ne prepozna v zadostni meri. Prav tako iz predloga ni razvidna zatrjevana usmerjenost k deinstitucionalizaciji.
Center za človekove pravice od julija dalje pripravlja tudi redne trimesečne informacije za javnost o aktivnosti Varuha na področju človekovih pravic invalidov – informacije o pregledu aktivnosti so bile objavljene tako na spletnih straneh Varuha kot tudi posredovane invalidskim organizacijam.[12]
2.6.2 Priporočila Varuha glede invalidov iz drugih delov letnega poročila
Varuh daje naslednje priporočilo, ki se nanaša na spremljanje uresničevanja pravic invalidov:
28. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Vladi Republike Slovenije, da pripravita ustrezen predlog, Državnemu zboru pa da sprejme ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da Republika Slovenija vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, skladno z drugim odstavkom 33. člena te konvencije in da za to nalogo imenuje Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki je mednarodno akreditiran kot nacionalna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih (1993).
Na invalide se nanašajo tudi priporočila št. 6, 15, 16, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 35, 36, 39, 40, 46, 47, 50, 51, 61, 62, 63, 64 in 69 iz drugih delov tega letnega poročila ter priporočilo (stalna naloga) št. 19 iz poglavja 2.17 tega letnega poročila.
2.6.3 Invalidi v drugih delih letnega poročila
Dejavnost Varuha glede invalidov je obravnavana tudi v naslednjih poglavjih oziroma razdelkih tega poročila:
1.9.1.1 Promocija, informiranje in izobraževanje ter dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe
· Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov
· Redno informiranje javnosti o delu Varuha na področju človekovih pravic invalidov
1.9.1.2 Priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin
· Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti
1.9.3.3 Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov
1.9.3.6 Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti
1.9.3.12 Odzivi Centra na različne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij in združenj s področja človekovih pravic
2.3.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja
· Pravica do dodatnih dni letnega dopusta za starše, ki skrbijo za odrasle otroke z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju
· Pravica do dostojanstva in varnosti pri delu mora biti zagotovljena tudi zaposlenim v centrih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV)
2.5.1.2 Otrokove največje koristi
2.5.3.4 Otroci s posebnimi potrebami
· Zagotavljanje pomoči družinam, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami
· Pravica do brezplačnega prevoza otrok s posebnimi potrebami
· Neenaka obravnava otrok s posebnimi potrebami po ZSDP-1
· Otroci z učnimi težavami
2.5.3.5 Mladoletniki brez spremstva
· Preselitev mladoletnika brez spremstva
2.10.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja
2.10.1.1 Študenti invalidi dobili brezplačen prevoz do kraja izobraževanja, a pravice iz 69.a člena Zakona o visokem šolstvu ostajajo neuresničene
2.10.1.2 Ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve ustave glede ureditve volilne pravice invalidov
2.10.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil
2.10.3.1 Nova priporočila Varuha
2.13.1.2 Še vedno ni določen organ za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku zaradi nejavnega delovanja oziroma poslovanja invalidske organizacije!
2.14.1.2 Enota za forenzično psihiatrijo
2.14.1.3 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih
2.14.2.2 Enota za forenzično psihiatrijo
2.14.2.3 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih
2.14.3.2 Priporniki in obsojenci
· Zagotavljanje ustrezne socialnovarstvene ter zdravstvene nege in oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora
2.14.3.3 Enota za forenzično psihiatrijo
· Vprašanje časovnih omejitev izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja
2.14.3.4 Osebe z omejitvami gibanja v psihiatričnih bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih
· Jara kača spreminjanja in dopolnjevanja ZDZdr
· Težave v komunikaciji med bolnišnico in sodiščem
· Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja
· Dolgotrajno odločanje o verifikaciji varovanih oddelkov
· Poročila o izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
· Standardi in normativi socialnovarstvenih storitev
· Znova o prezasedenosti varovanih oddelkov (posebnih) socialnovarstvenih zavodov
· Premalo časa za pravočasno odločitev sodišča o podaljšanju zadržanja osebe na varovanem oddelku
· Plačilo oskrbe v primeru neprostovoljne namestitve na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda
2.16.3.3 Zdravstveno varstvo
· Problematika redkih bolezni
2.17.1 SPLOŠNE UGOTOVITVE IN OCENA STANJA
2.17.1.1 Socialni prejemki, pomoči in štipendije
· Zavrnitev statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju ZDVDTP) zaradi šolanja
2.17.1.2 Socialne storitve
· Varuh je dosegel, da so se podpisale pogodbe z izvajalci osebne asistence
2.17.1.3 Institucionalno varstvo
2.17.1.4 Revščina
2.17.3.3 Socialne storitve
· Zmanjšanje števila odobrenih ur osebne asistence uporabnikom
2.20.3.2 Policijski postopki
2.20.3.2.2 Ostala obravnavana problematika
2.23.1.1 Osnovno in srednje šolstvo
· Uporaba računala na maturi za kandidate s posebnimi potrebami
3.15.1.2 Invalidsko zavarovanje
[1] Gl. UN Doc. CRPD/C/1/Rev.1, 10 October 2016, Committee on the Rights of Persons with Disabilities, Rules of procedure, točke 2, 3, 5, 6, 14, 17, 18 in 23.h; dostopno na: https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=CRPD/C/1/Rev.1.
[2] FRA: Strong and effective national human rights institutions – challenges, promising practices and opportunities, 1 September 2020, str. 31; dostopno na: https://fra.europa.eu/en/publication/2020/strong-effective-nhris.
[3] Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 20/06.
[4] Podrobneje o tem na povezavi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/obravnava-vec-vprasanj-v-zvezi-s-pravicami-otrok-s-posebnimi-potrebami-in-njihovih-druzin-v-pristojn/.
[5] Podrobneje o tem na povezavi: https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/dostopnost-spletisc-za-ranljive-skupine-zaveza-za-drzave-evropske-unije/.
[6] Podrobneje o tem v razdelku 1.11 in na povezavi https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/kako-biti-zagovornik-otroku-s-posebnimi-potrebami/.
[7] O tem glej tudi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/varuh-dosegel-da-so-se-podpisale-pogodbe-z-izvajalci-osebne-asistence/.
[8] Več o tem glej na povezavi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/ni-dovolj-le-priznanje-osebne-asistence-dodeljena-mora-biti-tudi-v-potrebnem-obsegu-ur/.
[9] Več o tem glej na povezavi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/sodni-postopki-po-zakonu-o-dusevnem-zdravju-v-casu-epidemije/.
[10] Več o tem glej na povezavi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/zavrnitev-statusa-invalida-po-zdvdtp-zaradi-solanja.
[11] O tem glej tudi na povezavi: https://www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/pravica-do-brezplacnega-javnega-prevoza-za-osebe-ki-ne-smejo-voziti/.
[12] Podrobneje o tem v razdelku 1.9 in na povezavah https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/pregled-aktivnosti-varuha-na-podrocju-clovekovih-pravic-invalidov-julij-september-2020/ in https://www.varuh-rs.si/sl/sporocila-za-javnost/novica/pregled-aktivnosti-varuha-pri-zagotavljanju-clovekovih-pravic-invalidov-oktober-december-2020/.