Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Z odborom Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin v Sloveniji


Delegacija Svetovalnega odbora Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (v nadaljevanju Odbor), ki deluje pri Svetu Evrope, je v torek, 11. 4. 2017, v okviru tridnevnega obiska Republike Slovenije, obiskala tudi  Varuha človekovih pravic RS. Temeljni cilj pogovorov je bil ocenitev napredka varstva narodnih manjšin v Sloveniji.

Delegacijo so v prostorih Varuha sprejeli varuhinja Vlasta Nussdorfer, namestnik varuhinje Miha Horvat in svetovalka Varuha Liana Kalčina. V delegaciji Odbora so bili Detlev Rein, član Odbora iz Nemčije, Marieke Sanders, članica Odbora iz Nizozemske,  Barbara Wilson, članica Odbora iz Švice in Gisella Gori, članica sekretariata Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, ki deluje pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Trenutno Odboru predseduje Petra Roter iz Slovenije, ki pa ni bila članica delegacije.

Članice in člane Odbora je predvsem zanimalo, kako Varuh ocenjuje trenutni položaj zaščite manjšin in etničnih skupin v Sloveniji, kakšne pobude Varuh prejema ali odpira kot širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost manjšin v Republiki Sloveniji in kako lokalne in državne oblasti uresničujejo priporočila Varuha. Dobili so obširnejša pojasnila in informacije, ki so predstavljene tudi v vsakoletnih rednih poročilih Varuha in tudi v Posebnem poročilu Varuha o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije (2012). Varuh ni povsem zadovoljen z ravnjo uresničevanja priporočil, sprejetih ob obravnavi posebnega poročila, čeprav so oblasti sprejele nekatere ukrepe, tudi vključitev pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.  

Svetovalni odbor je v dneh obiska imel srečanja s predstavniki vlade, Varuha, predstavnikov akademske sfere, civilne družbe in nacionalnih manjšin, da bi neodvisno pridobili informacije o izvajanju Okvirne konvencije z ustreznimi zainteresiranimi stranmi. V ta namen so se v Ljubljani, na Dolenjskem in Prekmurju srečali tudi s pripadniki manjšin in etničnih skupin, živečih v Sloveniji.

Po obisku bo svetovalni odbor pripravi svojo četrto mnenje (predvidoma junija 2017) o izvajanju Okvirne konvencije v Sloveniji, ki bo vsebovalo posebne ugotovitve in priporočila za nadaljnje ukrepanje slovenskih državnih in lokalnih oblasti.

***********************************************

Iz zgodovine Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin

Po Dunajskem zasedanju vodij držav in vlad leta 1993 je Svet Evrope leta 1994 sprejel Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin, ki je prvi pravno zavezujoči mnogostranski akt za varstvo narodnih manjšin nasploh. Konvencija določa cilje, ki se jih pogodbenice obvežejo uresničevati s svojo notranjo zakonodajo in usmeritvami. Med temi cilji so: zagotavljanje enakosti pred zakonom, ohranjanje in razvijanje kultur, varovanje kulturne identitete, zaščita veroizpovedi, manjšinskih jezikov in tradicij, zajamčen dostop do medijev ter vzpostavljanje svobodnih in miroljubnih stikov prek meja z ljudmi, ki zakonito prebivajo v drugih državah.

Konvencija je začela veljati 1. februarja 1998. Države pogodbenice so o sprejetih ukrepih prvič poročale v letu po začetku veljavnosti konvencije, nato pa morajo poročati vsakih pet let. Mogoče jih je tudi zaprositi, da pripravijo ad hoc poročila. Odbor ministrov, ki mu pomaga Svetovalni odbor osemnajstih neodvisnih izvedenk in izvedencev, ta poročila oceni, ugotovi, ali so bile izpolnjene obveznosti, in po potrebi sprejme priporočila. Pravila, ki urejajo postopek spremljanja izvajanja Konvencije, vsebujejo tudi celo vrsto jamstev za zagotavljanje preglednosti.

Slovenija je Okvirno konvencijo podpisala 1. februarja 1995, ratificirala 23. marca 1998, v Sloveniji velja od 1. julija leta 1998.

Ob deponiranju ratifikacijskih listin (28.marca 1998) je v posebni deklaraciji zapisala:
"“Glede na to, da Okvirna konvencija za zašščito narodnih manjšin ne vsebuje definicije pojma narodne manjššine in je zato vsaki članici podpisnici prepušščeno, da določi skupine, ki jih bo obravnavala kot narodne manjššne, vlada Republike Slovenije v skladu z Ustavo in notranjo zakonodajo izjavlja, da sta to avtohtona italijanska in madžžarska narodna manjššina. V skladu z Ustavo in notranjo zakonodajo Republike Slovenije se bodo določila Okvirne konvencije nanaššala tudi na pripadnike romske skupnosti, ki žživijo v Republiki Sloveniji.”"

Natisni: