Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Sveta varuha za človekove pravice (Svet) dr. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje, sta v sredo, 28. 6. 2018, na novinarski konferenci dan po prvi seji Sveta, predstavili njegove naloge, usmeritve in sestavo ter doprinos delovanju Varuha človekovih pravic RS (Varuh).

Varuhinja je uvodoma predstavila dolgoletna prizadevanja vseh varuhov človekovih pravic za vzpostavitev Državne institucije za človekove pravice (DIČP ali NHRI v anglosaškem svetu). Varuh je dolga leta opozarjal, tudi s priporočili v letnih poročilih in posveti, da v Sloveniji nimamo institucije, ki bi delovala na podlagi Pariških načel, ki so jih sprejele tovrstne institucije, potrdila pa telesa Organizacije združenih narodov, vključno z Generalno skupščino. Ta jih je sprejela z Resolucijo Generalne skupščine OZN 48/134 z dne 20. decembra 1993, je poudarila varuhinja. Dodala je, da bo Varuh 25-letnico sprejema pariških načel konec leta primerno obeležil.

Priporočila za preoblikovanje Varuha v DIČP je dalo tudi več držav v okviru drugega kroga obravnave Slovenije v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda držav (UPP). Tudi Medresorska delovna skupina za človekove pravice, ki deluje v okviru MZZ je to vprašanje večkrat uvrstila na dnevni red. Na tovrstnih sestankih je Varuh izrazil pripravljenost, da prevzame polnopravno članstvo državne institucije za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih, seveda ob ustrezni kadrovski in materialni okrepitvi, ki bi omogočala izvajanje tovrstnih nalog. Varuh je v teh razpravah predlagal, da bi bilo za Slovenijo najbolj racionalno preoblikovanje Varuha v državno institucijo po Pariških načelih po finskem vzoru.

Državni zbor je priporočila Varuha o nujnosti zagotovitve pogojev za delovanje nacionalne institucije za človekove pravice večkrat potrdil, vendar napredka pri njihovem uresničevanju ni bilo, vse do decembra 2017, ko je Državni zbor RS sprejel Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic.  

S temi zakonskimi dopolnitvami je Varuh človekovih pravic dobil širša pooblastila in naloge ter zlasti pravno podlago za delovanje Centra za človekove pravice in Sveta varuha za človekove pravice. Pa tudi desetletni projekt zagovorništva otrok je s pravno podlago končno postal samostojna organizacijska enota Varuha, je povedala varuhinja. Zakon predvideva, da posamezne organizacijske enote vodijo namestniki, za vodenje Sveta je varuhinja pooblastila namestnico dr. Kornelijo Marzel.

Varuhinja je izrazila zadovoljstvo, da je do prehoda v DIČP prišlo v letu, ko Slovenija predseduje Svetu Združenih narodov (ZN) za človekove pravice, vodilnemu mednarodnemu telesu na področju človekovih pravic.

Varuh je že doslej opravljal številne naloge, ki jih izvajajo tudi DIČP, ni pa za pridobitev statusa A po Pariških načelih zadostil pogoju pluralnosti sestave in ni imel ustreznih finančnih in materialnih virov za izvajanje teh nalog delovanje. Z ustanovitvijo Sveta, kot posvetovalnega telesa varuha, so zagotovljena jamstva za pluralistično zastopanost družbenih sil (civilne družbe ), ki sodelujejo pri zaščiti in spodbujanju človekovih pravic. Za Svet in za Center, ki bo skladno s spremenjenim Zakonom o Varuhu začel delovati 1. 1. 2019, je Varuh prejel tudi ustrezna sredstva za delo. Vsako leto znova pa se pri Varuhu srečujemo s posegom v njegovo finančno neodvisnost, je znova opozorila varuhinja na težave, ki jih je orisala tudi v letnem poročilu za leto 2017 (stran 68).

Varuhinja upa, da zdaj, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ovir za spremembo statusa B v A po Pariških načelih ne bo. Za spremembo statusa naj bi Varuh po njenih besedah zaprosil predvidoma jeseni. Trenutno smo kot država s statusom B v družbi držav, ki niso ravno zgledne glede ravni spoštovanja človekovih pravic, je dejala. Poudarila je še, da ima kar 77 državnih institucij status A, 33 (med njimi tudi Varuh) pa status B. 10 institucij, ki ne zadoščajo minimalnim pogojem po Pariških načelih, ima status C.

Status A bo po pomembno prispeval k ugledu Slovenije na področju na področjih mednarodnih povezav in mehanizmov na področjih človekovih pravic, je dodala predsednica Sveta dr. Kornelija Marzel. V temeljnih postulatih ostaja Varuh še vedno individualno voden organ za obravnavo pobud, zadnja zakonska sprememba pa omogoča vpliv nekaterih segmentov družbe na njegov delo, je poudarila. Svet bo, kot ena izmed štirih notranjih organizacijskih enot Varuha, nekakšna formalizirana oblika sodelovanja s predstavniki družbe, s katerimi Varuh že sedaj dobro sodeluje, stališča in mnenja članov o aktualnih vsebinah s področja človekovih pravic pa bodo povečala vrednost dela institucije, ocenjuje predsednica Sveta.

Namestnica je orisala še nekatere naloge Sveta, ki bodo med drugim

• sprejemanje ugotovitve o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v Republiki Sloveniji;
• podajanje stališč do letnih in posebnih poročil Varuha;
• oblikovanje predlogov varuhu za uvedbo postopka v zvezi z morebitno kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin;  
• obravnavanje širših vprašanja spodbujanja, varstva in nadzora glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• obravnavanje poročil Republike Slovenije mednarodnim organizacijam glede človekovih pravic in
• sodelovanje pri pripravi samostojnih poročil Varuha o uresničevanju mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic;
• oblikovanje stališč o razvojnih politikah glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin
• prispevek k ozaveščanju javnosti o pomenu in razvoju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Varuh bo s statusom A lahko tudi neposredno sodeloval v okviru mehanizmov univerzalnega periodičnega pregleda držav (UPP), ki je najpomembnejši mehanizem OZN na področju spremljanja stanja in spoštovanja človekovih pravic posameznih držav članic.

Varuhinja je orisala postopek za izbiro članov (sklep o imenovanju). Predstavnike civilne družbe ter predstavnike znanosti je imenovala na osnovi Javnega razpisa za imenovanje Sveta varuha za človekove pravice. Ta je bil naslednjega dne, 24. marca 2018, objavljen tudi v sobotnih izdajah časopisov Večer, Delo in Dnevnik.

Na razpis je prejela 16 kandidatur predstavnikov civilne družbe in znanosti za 10 razpoložljivih mest. Vsi prijavljeni so izpolnjevali pogoje, izbira je bila težka, je povedala. Pri odločitvi o imenovanju je upoštevala izkušnje in delovanje kandidatov na področju človekovih pravic in njihovo vizijo delovanja v svetu in zastopanost različnih področij uresničevanja človekovih pravic. Sestava Sveta, ki je avtonomno strokovno telo, bo po njenih besedah zagotavljalo zastopanje vseh področij življenja in dela, prav tako pa bodo člani zastopali tudi vse ranljive skupine. Od skupno 16 članic in članov Sveta jih je sedem predstavnikov civilne družbe, trije člani so predstavniki znanosti, dva člana sta predstavnika vlade ter po en predstavnik zagovornika enakosti, informacijskega pooblaščenca, državnega zbora in državnega sveta (vsi člani). Njihov mandat je vezan na mandat varuhinje, ki se izteče 23. februarja 2019.

Varuhinja in njena namestnica sta orisali še nekatere dileme, ki so se pojavljale na prvi seji Sveta, ko so člani obravnavali predlog poslovnika. Tega še niso sprejeli, saj niso bili navzoči vsi člani. Odsotni bodo z razpravo in dilemami seznanjeni. Na seji, ki naj bi se zgodila predvidoma v začetku septembra, predsednica Sveta pričakuje uskladitev odprtih vprašanj. So pa se tokrat prisotni člani Sveta že pogovarjali, da bi na jesenski seji posebno pozornost namenili etiki javne besede in sovražnemu govoru. Predsednica Sveta dr. Kornelija Marzel je še pojasnila, da se bodo člani sestajali glede na potrebe, glede na stanje v družbi. Kako, kdaj in na kakšen način bodo seje skliecali, bodo opredelili v poslovniku, saj je to bistveno tudi iz vidika reagiranja na aktualna družbena dogajanja.