»Inkluzija v vzgoji in izobraževanju pomeni dejansko možnost sodelovanja in enakovredne vključenosti otroka, ne zgolj fizične prisotnosti pri pouku,« je 22. aprila 2026 na okrogli mizi o inkluziji v slovenskih šolah poudarila svetovalka varuhinje človekovih pravic Mojca Sirk. Dogodek je po njenem mnenju pokazal visoko raven strokovnega razumevanja inkluzije, hkrati pa jasno izpostavil izzive pri njenem uresničevanju.

Na okrogli mizi z naslovom Inkluzija: mit ali resnica?, ki je potekala na Osnovni šoli Simona Jenka Kranj, so poleg svetovalke varuhinje Mojce Sirk sodelovali dr. Marija Kavkler, dr. Natalija Vovk Ornik, Matic Munc, Alen Kofol, Matic Novak in Lea Colner, vodila pa jo je ravnateljica OŠ Simona Jenka Kranj Ingrid Klemenčič.

Mojca Sirk je v razpravi poudarila, da je inkluzija pravna obveznost države. Izpostavila je 8. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo ter neposredno veljavnost ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb. Predstavila je konvencijski pravni okvir inkluzije, predvsem Konvencijo o pravicah invalidov. Poudarila je načelo, ki izhaja iz navedene konvencije in splošnega komentarja Odbora Združenih narodov za pravice invalidov: da se mora sistem prilagoditi otroku in ne otrok sistemu.

Svetovalka varuhinje je predstavila ključne ugotovitve in priporočila iz letnih poročil Varuha človekovih pravic ter izpostavila izzive na tem področju, predvsem razkorak med normativnim in dejanskim stanjem ter ponavljajoče se težave (podpora, prilagoditve, prevozi, spremljevalci, sistemska neenotnost in prenos bremena na starše).

V razpravi je bilo ugotovljeno, da kljub dokaj ustrezni normativni ureditvi v praksi obstaja velik razkorak pri uresničevanju pravic otrok. Izpostavljeni so bili sistemski izzivi (pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra, dolgotrajni postopki usmerjanja, slabo razumevanja inkluzije, neprilagodljivost sistema, neenotna praksa in posledična neenaka obravnava otrok, organizacijske in finančne omejitve, sistemske težave pri vključevanju priseljenskih in romskih otrok ter otrok, ki prihajajo iz drugih socialno neugodnih okolij, odvisnost inkluzije od posameznih ravnateljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev …). Razprava je tudi izpostavila, da inkluzivno okolje pomembno prispeva k preprečevanju socialne izključenosti in tveganih vedenj.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da inkluzija v praksi še ni dosledno uresničena, in menili, da sta nujna premik k preventivi in sistemska krepitev pogojev za izvajanje inkluzije. Ključni izzivi ostajajo razumevanje inkluzije, zagotavljanje zadostne podpore in neenotno delovanje sistema, ki otroke postavlja v neenak položaj.

Okrogla miza je potekala v okviru predstavitve projekta Šola, ki raste z otrokom. Dogodek so organizirali Mestna občina Kranj, iniciativa Modri junaki (ki se posveča opolnomočenju posameznikov z ADHD, njihovih družin in strokovnih delavcev) in OŠ Simona Jenka Kranj.

Projekt Šola, ki raste z otrokom, sta predstavila njegova pobudnika: Matic Novak, ustanovitelj Modrih junakov, in ravnateljica OŠ Simona Jenka Kranj Ingrid Klemenčič. »Projekt temelji na celostni preobrazbi šolskega prostora in pristopov k delu z otroki. Udeleženci smo si ogledali inkluzivne rešitve na šoli in tako neposredno spoznali konkretne prilagoditve šolskega okolja. Te prilagoditve so bile sicer prvotno namenjene podpori učencem z ADHD in vedenjsko čustvenimi težavami, vendar se je v praksi izkazalo, da vplivajo na boljše počutje, sodelovanje in učenje vseh učencev,« je povedala Mojca Sirk.