V poročilu za leto 2013 smo že poročali o obisku PD Radeče, ki ga je Varuh opravil na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM).
Ob obisku se je pojavilo tudi vprašanje nadzorstva nad obiskanim zavodom. Po 212. členu ZIKS-1 nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje. Pri tem se pooblaščena uradna oseba ministrstva seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, na njihovo željo tudi brez navzočnosti delavcev zavoda. Po tej zakonski določbi nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci opravlja tudi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek. Pri tem se predsednik okrožnega sodišča seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, na njihovo željo tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.
Prav tako smo ob obisku s strani naših sogovornikov iz PD Radeče prejeli informacije, da sodniki za mladoletnike v zadnjem času redko obiskujejo mladoletnike v zavodu. Ta podatek je zaskrbljujoč, saj menimo, da so osebni stiki sodnikov za mladoletnike, ki izrekajo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, koristni, če ne že nujni za opravo nadzorstva sodišča (ki ga določa 489. člen Zakona o kazenskem postopku - ZKP oziroma 87. člen Kazenskega zakonika - KZ) glede zakonitega in pravilnega izvrševanje vzgojnega ukrepa.
Da bi preverili prejete informacije smo se s poizvedbami obrnili na Ministrstvo za pravosodje in predsednika Okrožnega sodišča v Celju ter predsednika Vrhovnega sodišča RS. Slednjega smo zaprosili tudi za sporočilo razlogov, da sodniki za mladoletnike očitno bolj poredko izkoriščajo možnost iz prvega odstavka 489. člena ZKP, da sami obiskujejo mladoletnike v zavodu in podali predlog, da sodniki to možnost v okviru izvrševanja svojega nadzorstva večkrat uporabijo. Zaprosili so tudi, da z našimi ugotovitvami in predlogom Vrhovno sodišče RS seznani vse sodnike za mladoletnike.
Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da nadzora v PD Radeče v letih 2012 in 2013 ni opravilo ter napovedalo, da bo takšen nadzor opravljen v letu 2014 (nadzor je bil nato dejansko opravljen 4. 9. 2014). Predsednik Okrožnega sodišča v Celju pa je sporočil, da si je pridobil pojasnilo sodnice za mladoletnike. Povedala je, da skladno z določilom 489. člena ZKP nadzoruje izvajanje vzgojenega ukrepa oddaje v prevzgojni dom tako, da vsake pol leta zahteva poročilo od uprave zavoda. Sodnica je omenila, da pri Okrožnem sodišču v Celju že nekaj let ni bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Tako po odločbi tega sodišča v PD Radeče ni varovancev. To je tudi glavni razlog, da sodnika za mladoletnike tega sodišča ne obiskujeta PD Radeče. Po navedbi sodnice je v primerih nastanitve mladoletnikov v PD sodišče izvajalo nadzorno funkcijo tako, da je mladoletnika obiskovala svetovalka v postopku zoper mladoletnike, po potrebi pa je obisk opravila tudi sodnica za mladoletnike. Na enak način sodišče opravlja nadzorstvo tudi nad izvajanjem vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod. Po sporočilu predsednika sodišča kakšne druge oblike nadzora v zadnjih letih niso bile izvajane. Je pa načrtovan nadzor PD Radeče v maju 2014 in periodično izvajanje tega nadzora v bodoče, kakor določa 212. člen ZIKS-1. Po dodatnih poizvedbah smo ugotovili, da so bili takšni nadzori na primer opravljeni 20. 6. 2014, 24. 7. 2014 in 22. 8. 2014.
Po pojasnilu Vrhovnega sodišča RS edina procesna določba, ki ureja neposreden obisk sodnika za mladoletnike v (pre)vzgojnem domu, sodniku za mladoletnike ne nalaga obligatornih obiskov, pač pa je njihova narava fakultativna. Sodišče je sledilo našemu predlogu in z našim dopisom nemudoma seznanilo predsednike vseh okrožnih in višjih sodišč, ti pa so z našimi ugotovitvami in predlogi seznanili sodnike, ki na posameznih sodiščih sodijo v kazenskih postopkih proti mladoletnikom. Na podlagi poročil, ki so jih Uradu predsednika Vrhovnega sodišča RS posredovali predsedniki okrožnih sodišč, sodišče tudi pojasnjuje, da praksa glede obiskovanja mladoletnikov v zavodu sicer ni popolnoma usklajena, praviloma pa sodniki vzgojene zavode (tudi PD Radeče) obiskujejo in z mladoletniki opravijo razgovor enkrat letno, glede na problematiko izvajanja vzgojnega ukrepa pa tudi večkrat. Na določenih sodiščih so takšni obiski sicer redkejši, vendar sodniki izvajanje ukrepov spremljajo preko stalne pisne komunikacije, predvsem na podlagi poročil, ki jih sodišču vsakih šest mesecev pošilja zavod. Sodniki z mladoletniki po potrebi opravijo tudi telefonske razgovore, oziroma se z njimi pogovorijo v primeru razpisane obravnave oz. seje senata za mladoletnike. Seveda je tudi pogostost tovrstne komunikacije odvisna od vsakega posameznega primera.
Sodniki, ki sodijo v kazenskih postopkih proti mladoletnikom, se bodo po zagotovilu Vrhovnega sodišča RS tudi v bodoče trudili vzdrževati tovrstne stike z mladoletniki. Prav tako se zavzemajo za sprejem ustreznih pravnih podlag in organizacijskih ukrepov, ki bodo pripomogli k intenzivnejši komunikaciji s (pre)vzgojnimi domovi, saj se pridružujejo stališču Varuha, da bi bila ta smotrna in koristna.
