Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v torek, 15. 4. 2014, na Brdo pri Kranju udeležila 12. konference Inšpektorata RS za delo z naslovom Kršitve temeljnih pravic iz delovnega razmerja.

Inšpektorji za delo in tudi Varuh človekovih pravic ugotavljajo, da število kršitev temeljnih pravic delavcev v času gospodarske krize iz leta v leto narašča. Država se na to odziva s spreminjanjem zakonodaje, ki pa se ne uveljavlja dosledno. Pravni okvir je morda celo prenormiran, manjka pa etična podstat v družbi, so inšpektorji za delo med drugim povedali na vsakoletnem strokovnem srečanju.

Direktorica inšpekcije nadzora delovnih razmerij Jasmina Rakita Cencelj je pojasnila, da so lani inšpektorji na področju delovnih razmerij opravili skoraj 11.000 nadzorov in ugotovili več kot 9700 kršitev ter izdali 6700 ukrepov, največ na področjih gradbeništva, gostinstva in trgovine.

V primerjavi z obdobjem pred krizo je razvidno, da je bilo leta 2013 opravljenih le deset odstotkov nadzorov več kot leta 2007, število ugotovljenih kršitev pa se je povečalo za več kot 100 odstotkov. Narašča tudi število gospodarskih subjektov, ki se ustanavljajo z namenom zlorab. Te pogosto presegajo okvire dela inšpektorata. Dogajajo se namreč verižno ustanavljanje podjetij, prepletanje lastništva, prenašanje sedežev in spreminjanje odgovornih oseb.

Najpogostejša kršitev, s katero se ukvarjajo inšpektorji za delo, se medtem nanaša na plačilo za delo, kjer največ težav ugotavlja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Lani se je število pobud s področja delovnih razmerij, ki so jih na uradu obravnavali, povečalo za 185 odstotkov v primerjavi z letom 2012.

Nussdorferjeva meni, da mora država dosledneje zagotavljati spoštovanje svojih predpisov, ki zagotavljajo bistveno višjo raven varovanja pravic, kot je dosežena v praksi. Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, so zaostrili zakonodajo, da bi zaščitili pravice, dostojanstvo in interese delavcev. Vendar pa bi bilo bistveno, da družba sama zavrača kršitve pravic delavcev in da se uveljavi ničelna toleranca.

"Če menimo, da smo pravna in socialna država in prepričana sem, da smo, moramo tovrstne kršitve odkrivati, na njih opozarjati in jih kaznovati," je odločena ministrica, ki je prepričana, da so inšpektorji pomemben branik ne le v sankcijski vlogi, ampak tudi v vlogi povečevanja zavedanja in seznanjanja delodajalcev z njihovimi obveznostmi na tem področju.

Inšpektorji ugotavljajo nizko stopnjo odgovornosti pri delodajalcih pa tudi nizko raven empatije in nizko socialno podporo. "Sprašujemo se, kaj bi bilo res treba narediti, da bi se spremenila moralna oziroma etična podstat, da bo pravo spet delovalo," je izpostavila Cencljeva in kot bistveno izpostavila spremembo odnosa družbe do tega problema.

Glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček ugotavlja, da smo postali prenormirana država. "Zakonov in predpisov imamo toliko, da jih komaj dohajamo, ampak se število kršitev vseeno iz leta v leto povečuje," je opozorila in pojasnila, da so lani inšpektorji za delo skupaj opravili 18.745 pregledov, kar je 2000 več kot leta 2012, ugotovili so več kot 27.000 kršitev in izrekli 12.121 različnih ukrepov.

Pogosti so veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, študentsko delo v v primerih, ko obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, in siljenje delavcev v pridobivanje statusa samostojnega podjetnika. Najhujši pa je stres delavcev zaradi neizplačanih plač. Zato je Trčkova pozvala vse, da si zastavimo skupni cilj. Ta je, da se vsakemu za delo zagotovi pravično plačilo.

VIR: STA