Kmalu  po razglasitvi epidemije COVID-19 je Varuha za pomoč zaprosil pobudnik,  ki je zaradi gibalne oviranosti do 13. 3. 2020 prestajal kazen zapora v  bolniški sobi ZPKZ Maribor. Tega dne naj bi mu direktor zavoda z  odločbo po uradni dolžnosti prekinil prestajanje kazni zapora za 48 dni.  Sam se s takšno odločbo ni strinjal, saj po njegovih navedbah še ni  imel urejenega prebivališča, kazni zapora namreč še ne bo kmalu prestal.  Kljub temu je moral bolniško sobo zapustiti in se preseliti v drug  bivalni prostor, kjer naj bi mu bilo bivanje zaradi invalidnosti  oteženo. Pobudnik nas je tudi seznanil, da je zoper odločbo o prekinitvi  kazni zapora po prvem odstavku 82. člena ZIKS-1 vložil pritožbo. Kopije  predmetne odločbe ni priložil pobudi.
Varuh je s poizvedbo pri  URSIKS želel preveriti, kako je ZPKZ Maribor poskrbel za varstvo pravic  pobudnika, sicer invalida in kako bo zanj poskrbljeno v primeru  pravnomočnosti odločbe o prekinitvi prestajanja kazni zapora, saj v tem  primeru ne bo več zakonske podlage za njegovo zadrževanje v Zavodu.  Opozoril pa je tudi na kratek tridnevni rok, v katerem mora biti v  skladu s šestim odstavkom 82. člena ZIKS-1 odločeno o vloženi pritožbi. 
URSIKS  je pojasnila, da je morala zaradi pojava in hitrega širjenja  koronavirusne bolezni sprejeti več ukrepov. Med drugim je bilo določeno,  da mora vsak zavod za prestajanje kazni zapora urediti posebno sobo, v  katero bo mogoče namestiti osebo v primeru potrebe po njeni preventivni  izolaciji od ostalih (ob pojavu suma na okužbo ali potrjeni okužbi). Na  tej podlagi je bila v zavodu Maribor sprejeta odločitev, da se za ta  namen zagotovi bolniška soba, v kateri je bil nameščen pobudnik,  slednjega pa se premesti na polodprti oddelek oziroma na oddelek brez  drog, v sobo št. 62. Pobudnik se s premestitvijo ni strinjal. Kljub temu  je bil premeščen, ZPKZ Maribor pa je bivalni prostor, ki je sicer  približno enake velikosti kot bolniška soba, prilagodil pobudnikovemu  zdravstvenemu stanju in priporočilom zavodskega zdravnika, tako mu je  zagotovljeno vse potrebno za neovirano bivanje. Soba je bila preurejena  tako, da je v njej postelja z možnostjo dviga ležišča, nadposteljno  držalo, nameščena sta bila tudi dva stranska ročaja v kopalnici (pri  toaletni školjki in v tuš kabini), prav tako sedalo v tuš kabini in  ročka za prhanje. V skladu s priporočili zdravnika, da pobudnik čim več  vadi hojo s protezo, vmes pa potrebuje počitek, mu je omogočeno  neovirano gibanje po hodniku celotnega oddelka brez drog, počitek pa v  sobi. Po presoji URSIKS je imel na oddelku brez drog, kamor je bil  premeščen, pobudnik dejansko zagotovljene boljše možnosti za neovirano  gibanje po hodniku, kot jih je imel v bolniški sobi na sprejemnem  oddelku. Prav tako je tudi obroke hrane prejemal v sobo. 
Glede  odločbe o prekinitvi prestajanja kazni zapora pobudniku je URSIKS  pojasnila, da je bila ta 13. 3. 2020 izdana po uradni dolžnosti zaradi  razglašene epidemije nove koronavirusne bolezni (COVID-19) v zvezi z  njegovim zdravstvenim stanjem in povišano stopnjo tveganja. Zavodski  zdravnik je namreč sodil, da je pritožnik zaradi kroničnega  zdravstvenega stanja bolj podvržen zapletom v primeru okužbe in  predlagal prekinitev kazni za čas obstoja največjega tveganja. Pobudnik  vročilnice ni želel podpisati in ni želel prekinitve kazni zapora, z  utemeljitvijo, da naj bi hčerka nepričakovano prodala stanovanje in  pobudnik zunaj zavoda nima kje živeti. Kot je pojasnila URSIKS pobudnik  zoper odločbo formalno ni vložil pritožbe, zaradi omenjenih novih  dejstev pa ZPKZ Maribor odločbe ni izvršil, temveč je bila dne 1. 4.  2020 izdana nova odločba, s katero je bila odločba o prekinitvi  prestajanja kazni zapora z dne 13. 3. 2020 izrečena za nično.
Varuh  je tudi v obravnavanem primeru pozdravil hiter odziv URSIKS in ZPKZ  Maribor na krizne razmere zaradi razglašene epidemije. V času izdaje  odločbe o prekinitvi prestajanja zaporne kazni pobudniku (13. 3. 2020)  še namreč ni bil sprejet in ni stopil v veljavo Zakon o začasnih ukrepih  v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za  obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)  (ZZUSUDJZ), ki v 12. členu določa, da lahko direktor zavoda po uradni  dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije  virusne okužbe SARS-CoV-2 za čas enega meseca prekine prestajanje kazni  zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnosti zadržki. ZIKS-1 sicer ne  predvideva prekinitve prestajanja kazni po uradni dolžnosti, oziroma  brez soglasja obsojenca. Z odločitvijo o ničnosti tako odrejene  prekinitve prestajanja kazni zapora pobudniku pa sta se URSIKS in ZPKZ  Maribor morda izognila nadaljnjim (pravnim) zapletom glede izdane  odločitve, s katero se pobudnik ni strinjal ob zatrjevanju, da nima  urejenega prebivališča in, ki je očitno bila izdana brez upoštevanja  vseh okoliščin njegovega primera.
Najbolj pa je pomembno, da je  ZPKZ Maribor, kot je presodil URSIKS, bivalni prostor, v katerega je  (zaradi pojava koronavirusne bolezni in preprečevanja njenega vstopa v  ZPKZ Maribor) pobudnik moral biti premeščen, uredil tako, da mu je bilo  gibanje na oddelku in v samem bivalnem prostoru, kot tudi vzdrževanje  osebne higiene, čim manj oteženo. 
Varuh je ob tem izrazil  pričakovanje, da bo URSIKS tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije  koronavirusne bolezni v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora  podobno, kot v primeru pobudnika, poskrbela za zagotavljanje ustreznih  bivalnih pogojev gibalno oviranim in drugim ranljivim skupinam zaprtih  oseb. 8.2-19/2020