Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob napadu na imetje in dobro ime mariborskega ravnatelja, ki je v svojo šolo sprejel štiri begunske otroke, poudarila, da je vključevanje beguncev v družbo za vse nas velika preizkušnja strpnosti, napadi, kot je bil ta, pa vsega obsojanja vredni.
Ocenila je, da imajo otroci s podeljeno mednarodno zaščito pravico do šolanja, osnovnošolsko je celo obvezno. Ravnatelj je po ocenah predvsem iz medijev dostopnih informacij pri sprejemu otrok ukrepal strokovno in skladno s predpisi. Zadovoljna je z informacijami, da so v tem primeru pristojni organi pregona že začeli z ukrepi. Pričakuje, da bodo preiskave dobile epilog in bodo storilci in tudi družba dobili javno sporočilo, da nestrpnost in nasilje nista prava načina sobivanja in da moramo kot družba stremeti k človečnosti.
Varuhinja ocenjuje, da je integracija otrok v družbo preko šolskega sistema lahko velika prednost. Šole namreč otrokom, ki so mnogo izgubili in morda pred prihodom v Slovenijo doživeli več travmatičnih izkušenj (izguba doma, sorodnikov in prijateljev, nasilje, zlorabe), ponuja varno okolje in oporo za rehabilitacijo in nadaljnjo rast in razvoj. Pozitiven primer vključevanja otrok v šolo je mogoče videti že v Logatcu, poudarja varuhinja, ki je to šolo decembra lani tudi obiskala in pohvalila.
»V časih, ki niso lahki, ni težko doseči, da nekoga sovražiš,« je opozorila. Ti časi pa pred nas znova postavljajo potrebo, da smo aktivno strpni, kar pomeni, da se zavedamo pomena univerzalnih človekovih pravic in svoboščin ne le zase, temveč tudi za druge.
V preteklosti so se že dogajali pogromi in sovražnosti zoper različne skupine ljudi, tudi zoper Slovence doma in tiste, ki so morali zapuščati ozemlje svoje domovine. Kot družba moramo humano sprejemati tiste, ki potrebujejo pomoč. V spremenjenih časih pa je nujno pretehtati dosežene standarde človekovih pravic. Smiselno je trezno oceniti nujnost posegov v človekove pravice, saj so ti dopustni zgolj izjemoma. Ko se raven spoštovanja človekovih pravic enkrat zmanjša, poti nazaj praviloma ni, kažejo tudi izkušnje iz dela Varuha človekovih pravic RS. Kot družba ne smemo dopustiti erozije človekovih pravic, saj je pot za njihovo uveljavljanje, kot kažejo zgodovinske izkušnje, zelo trnova.
