Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je danes, 8. oktobra 2025, gostil visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Volkerja Türka, ki se mudi na obisku v Sloveniji v okviru delovnega srečanja o stanju človekovih pravic in delovanju neodvisnih institucij. Komisarja sta sprejela namestnik varuha Ivan Šelih in pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu dr. Simona Drenik Bavdek. Predstavila sta mu delo institucije, njen prispevek k mednarodnim mehanizmom za varstvo človekovih pravic ter ključne izzive na področju varstva človekovih pravic v Sloveniji.
Namestnik Šelih, začasni vodja institucije Varuha, je poudarili pomen pridobitve statusa A po Pariških načelih leta 2021 in spomnil, da je ponovna akreditacija predvidena za leto 2026. Opozoril je, da bi dolgotrajno neimenovanje vodje institucije lahko ogrozilo ta status, saj je brez vodje že več kot sedem mesecev. Gosta je seznanil tudi z izvajanjem nalog Državnega preventivnega mehanizma, pomočnica vodje Centra dr. Drenik Bavdek pa z delom Centra za človekove pravice.
V pogovoru sta opozorila na neuresničevanje odločb ustavnega sodišča in poudarila, da ostaja neuresničenih približno 120 priporočil Varuha. Med njimi izstopa poziv k uvedbi obvezne presoje vplivov na človekove pravice pri pripravi zakonodaje, ki bi omogočila bolj sistematično in preventivno varovanje človekovih pravic. Varuh pri tem opozarja, da razdrobljen odziv države in pomanjkljivo sodelovanje med ministrstvi močno zavirata potrebne sistemske spremembe ter ohranjata vzorce neučinkovitega reševanja strukturnih težav. Varuh spodbuja tudi takšen razvoj zakonodaje, ki bi bolje povezala področja podjetništva in človekovih pravic.
Izpostavljeno je bilo tudi pomanjkanje sistemskega spremljanja priporočil odborov Združenih narodov. Slovenija namreč še nima neodvisnega mehanizma za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, prav tako ni nacionalnega poročevalca za trgovino z ljudmi, niti ni ratificiran Opcijski protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Slednjemu so sogovorniki namenili posebno pozornost. Varuh opozarja tudi na pomanjkanje razčlenjenih podatkov, kar onemogoča sprejemanje ustreznih ukrepov za učinkovito varstvo pravic določenih skupin, tudi Romov.
Govorili so tudi o izzivih na področju pravosodja in vladavine prava. Varuh ugotavlja dolgotrajne postopke pred upravnim sodiščem ter zamude pri odločanju družinskih sodišč zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev. Zavodi za prestajanje kazni zapora se srečujejo s pomanjkanjem kadra, s tem pa med drugim tudi z določenimi varnostnimi tveganji. Varuh zagovarja širitev alternativ zaporu. Kot primer uspešnega delovanja institucije sta Šelih in dr. Drenik Bavdek navedla odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi X in drugi proti Sloveniji, v kateri je sodišče potrdilo stališče Varuha glede kršitve pravice do zakonitega sodnika in s tem utrdilo pomen Varuhove vloge pri zaščiti vladavine prava. Govorili so še o pomenu zaščite zagovornikov človekovih pravic tudi v kontekstu SLAPP tožb.
Na področju zdravja, socialne varnosti in pravic invalidov Varuh opozarja na resne sistemske težave, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi. Pomanjkanje kadra v socialnovarstvenih zavodih negativno vpliva na uresničevanje socialnih pravic posameznikov, zaradi kadrovskih primanjkljajev v zdravstvu pa se pacienti soočajo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Zamude pri izdajanju odločb o bolniškem staležu in invalidnosti pa spodkopavajo občutek socialne varnosti ter zaupanje v institucije. Proces deinstitucionalizacije poteka prepočasi, številne javne zgradbe ostajajo slabo dostopne za osebe z različnimi oblikami oviranosti, slovenska definicija invalidnosti pa še vedno ni skladna z družbenim modelom iz Konvencije o pravicah invalidov.
Predstavnika institucije sta komisarja seznanili še s pomanjkljivim vključevanjem javnosti v zakonodajne postopke ter številnimi nerešenimi vprašanji na področju okolja in prostora. Med drugim sta spomnila, da uresničevanje ustavne pravice do pitne vode še vedno nima ustrezne področne zakonodaje.
Visoki komisar Türk se je zahvalil za aktivnost Varuha v mednarodnih telesih in poudaril pomen socialnih pravic vključno z ratifikacijo izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah tudi v luči slovenske kandidature v Svet OZN za človekove pravice. Opozoril je tudi na pomen zagotavljanja zadostnih proračunskih sredstev za uresničevanje človekovih pravic. Obisk visokega komisarja je bil pomemben za utrjevanje vloge Slovenije v mednarodni mreži varstva človekovih pravic ter potrditev, da Varuh človekovih pravic ostaja ključna institucija pri uresničevanju mednarodnih zavez države.
