Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa še ni uspela preučiti. Je pa za STA spomnila, da je komisarja marca tudi sama seznanila s težavami, na katere varuh opozarja v letnih poročilih. Tako sta spregovorila o Romih, izbrisanih in predvsem o tujcih.

Takrat se je varuhinja še odločala o ukrepanju po sprejetju novele zakona o tujcih. Nato pa je aprila vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona, ki zaostruje pogoje za vstop tujcev v državo ob spremenjenih migracijskih razmerah. Spornemu členu je očitala številna neskladja z ustavo, tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.

"Zadeva se prioritetno obravnava na ustavnem sodišču, kar je pohvalno," je ob tem dejala varuhinja.

Do vsebine novele zakona o tujcih je kritičen tudi Muižnieks. V danes objavljenem poročilu, ki je nastalo po njegovem marčevskem obisku v Sloveniji, je državo znova pozval, naj se vzdrži ukrepanj ob spremenjenih migracijskih razmerah. Ukrep, ki ga predvideva novela, pa po njegovi oceni nima vgrajenih dovolj varovalk.

Komisar sicer ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih veliko storila za zagotavljanje človekovih pravic. A bo morala država ta prizadevanja še okrepiti in zaščititi najranljivejše skupine ljudi, kot so migranti, Romi, izbrisani in revni. Na te ranljive skupine pa opozarja tudi varuhinja v svojih letnih poročilih.

V poročilu za lani je tako denimo ugotavljala, da pri reševanju težav Romov ni vidnega napredka in so nekateri še vedno prikrajšani za z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode. Da je treba bivanjske razmere Romov rešiti takoj, meni tudi komisar.

Varuhinja je še spomnila, da je Muižnieksa ob obisku zanimalo tudi, ali bo varuh človekovih pravic postal nacionalna institucija, kar so mu takrat lahko potrdili, ker prihaja zakon, ki bo razširil pristojnosti varuha.

DZ je predlog dopolnitev zakona o varuhu človekovih pravic, s katerimi bi formalno okrepili moč institucije, junija ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Po predlogu bi znotraj organizacije varuha ustanovili svet za človekove pravice, kot notranjo organizacijsko enota varuha pa center za človekove pravice, ki bi pripravljala lastne raziskave. Predlog predvideva tudi formalizacijo instituta zagovorništva otrok.

"Vse, o čemer komisar Muižnieks govori v poročilu, je tudi plod in rezultat srečanj s številnimi predstavniki v Sloveniji," je ob koncu povzela varuhinja. Muižnieks se je na prvem uradnem obisku v Sloveniji mudil marca. Sestal se je s političnim vrhom, številnimi funkcionarji in nevladnimi organizacijami.