Varuhinja človekovih se je skupaj s svetovalcema pri Varuhu dr. Ingrid Russi Zagožen in mag. Juretom Markičem v četrtek, 16. 1. 2014, v Pegazovem domu v Rogaški Slatini srečala z direktorico Pegazovega doma Kristino Kampuš, predstavniki domov za starejše Celjske regije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).
Predstavniki domov so predstavili nekatere svoje pomisleke glede ukinitve oddelkov s povečano pozornostjo (OPP), kot jih dejansko še vedno urejejo Usmeritve za delo z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših (Usmeritve), ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v povezavi z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr). Varuhinja s sodelavci pa je ob tem predstavila še delo Varuha v okviru Državnega preventivnega mehanizma (DPM) in ugotovitve ob obiskih domov za starejše.
Določeni domovi nimajo varovanih oddelkov in jih ne želijo imeti, pač pa želijo še naprej postavljeni koncept dela z osebami z demenco nadaljevati v okviru oddelkov s povečano pozornostjo, te možnosti pa, kot razumejo nove Usmeritve za uskladitev prakse institucionalnega varstva v povezavi z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr), več ne bo. Predstavniki domov so menili, da bi sprememba oddelkov s povečano pozornostjo OPP v verificirane varovane oddelke VO pomenila tudi spremembo načina dela. To je predstavnik SSZS Boris Koprivnikar zanikal. Meni, da prehod iz OPP v VO ne pomeni, da je treba spremeniti način dela. Po njegovem mnenju so Usmeritve nove usmeritve za uskladitev prakse samo povzetek obstoječih predpisov. Varuhinja in sodelavci pa so ob tem dodali, da je vseeno, kakšen je način varovanja (ključavnica, osebje), pomembno je, da je gibanje stanovalca omejeno. Hkrati so poudarili, da Varuh ni imel pomislekov do OPP v smislu koncepta dela s stanovalci. Prepričan pa je, da so Usmeritve v primeru tovrstnih oddelkov nezakonito skušale izključiti odločanje sodišča o osebah, pridržanih na teh oddelkih.
Ker včasih ne zaposleni ne svojci ne želijo, da bi bila zaklenjena vrata tovrstnih oddelkov, predstavniki domov opozarjajo, da je treba koncept osebnega spremljanja varovancev razviti tako, da bo prilagojen za življenje. Zanimalo jih je, zakaj morajo o namestitvah odločati sodišča in zakaj ne more zadostovati mnenje psihiatra in soglasje skrbnik za poseben primer. Dobra se jim zdi možnost vnaprejšnjega pooblastila svojcu za odločanje o namestitvi, če bo do nje prišlo. Vsakoletno odločanje o zadržanju osebe se jim zdi nepotrebno in stresno za stanovalce. Domovi namreč sami pazijo, da do zlorab ne prihaja in si prizadevajo za spoštovanje pravic stanovalcev.
Varuhinja s sodelavcema je še opozorila, da mora biti vsakemu, ki mu je odvzeta prostost oziroma omejeno gibanje, mogočen dostop do sodišča oziroma sodna kontrola zadržanja. To je tudi že zahteva Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kako pa bo to natančneje urejeno v posamezni državi, je stvar zakonske ureditve, so opozorili.
Varuhinja je opozorila na ravnanje svojcev z osebami z demenco v domačem okolju, kjer so bistveno manj zaščiteni. Po njenem mnenju je o demenci smiselno ozaveščati ljudi, saj je še vedno premalo znana, zato pa tudi še vedno prihaja do težav pri ukrepanju v primerih demence, čemur so predstavniki domov pritrdili.
Sogovorniki so sklenili, da je treba čim prej doseči spremembe ZDZdr v delu, ki je pomanjkljiv oziroma neživljenjski. Ob tem je varuhinja predlagala strokovno srečanje vseh akterjev za uskladitev mnenj glede pomanjkljivosti sedanje zakonodaje (domov za starejše, sodišč...), predstavniki domov pa so pojasnili, da posvet, ki bo zajel obravnavano problematiko že pripravlja pristojno ministrstvo.
