Namestnika varuha človekovih pravic Ivan Šelih in Miha Horvat sta danes, 4. avgusta, na redni letni obisk sprejela varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija Marico Uršič Zupan. Gostja je predstavila glavne ugotovitve za lani in nekaj poudarkov zadnjega obdobja letošnjega leta, posebno pozornost pa so sogovorniki namenili tudi vprašanjem, ki so jih v povezavi z RTV Slovenija in medijskim prostorom zaznava institucija Varuha človekovih pravic RS.
Varuhinja Uršič Zupan je v letu 2024 prejela skupno 2490 odzivov občinstva, kar je 28,3 % manj kot leta 2023 (ko jih je bilo 3.473) in približno dobra polovica rekordnega leta 2022. Varuhinja ocenjuje, da se je po letih polnih izzivov za delovanje RTV Slovenija stanje glede odzivanja gledalk in gledalcev ter poslušal in poslušalcev normaliziralo. Prejela je bolj razpršene in vsebinsko raznolike pripombe, občinstvo pa se je manj odzivalo na posamezne oddaje in več na sistemska vprašanja.
Odzivnost občinstva kaže na trajno pozornost javnosti do delovanja RTV Slovenija. Med glavnimi pripombami so bile izpostavljene številne ponovitve oddaj, prekomerna prisotnost TV-prodaje in oglasnih vsebin, pomanjkanje športnih prenosov državnih reprezentanc ter več primerov pristranskega ali nepopolnega poročanja v nekaterih informativnih oddajah. Pozitivno pa je občinstvo sprejelo prenose velikih športnih dogodkov, med drugim evropskega prvenstva v nogometu, olimpijskih in paraolimpijskih iger, ter uvedbo samodejnega podnaslavljanja oddaj v živo konec leta 2024.
Varuh človekovih pravic RS je v svojem poročilu za leto 2024 ponovno poudaril pomen neodvisnih javnih medijev in svobode novinarskega dela. Opozoril je na pritiske na novinarje ter poskuse vplivanja na uredniške odločitve, pa tudi na potrebo po ustrezni zaščiti pred strateškimi tožbami proti novinarjem (SLAPP), je posebej poudaril namestnik Horvat. Glede na prihajajoč (pred)volilni čas je posebej izpostavil tudi, da je Varuh že pred več kot desetletjem opozoril na to, da bi bila lahko v neskladju z načeli pravne varnosti, zakonitosti in enakosti pasivne volilne pravice praksa, po kateri se uvedba dodatnih meril (takrat na primer merila 'prepoznavnosti v javnomnenjskih raziskavah') za izvedbo predvolilnih soočenj prepušča posameznim urednikom informativnega programa mimo pravil oziroma navodil RTV Slovenija za volilno kampanjo. Takšna praksa lahko povzroči neenakopravno obravnavo zunajparlamentarnih strank na podlagi merila, ki ni zakonsko utemeljeno (za več gledati str. 318-320 Letnega poročila Varuha za leto 2022). Varuhovo priporočilo Vladi Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona, s katerim bodo določneje opredeljena pravila za izvedbo predvolilnih soočenj na RTV Slovenija ostaja neupoštevano (gledati str. 349 Letnega poročila Varuha za leto 2024) in tudi ni bilo vključeno v zadnji predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sicer pa veljavni zakon med drugim npr. tudi nikjer ne omenja predstavnikov slovenskih manjšin na Hrvaškem, za razliko od tistih v Italiji, Avstriji in Madžarski, kot je ob tej priložnosti tudi izpostavil namestnik.
»Institucija Varuha izpostavlja, da mora RTV Slovenija ostati močan in nepristranski javni servis, ki zagotavlja dostop do kakovostnih informacij vsem državljanom, vključno z ranljivimi skupinami ter hkrati zagotavlja preglednost in dostopnost informacij javnega značaja,« je zaključil namestnik Ivan Šelih, ki začasno vodi institucijo Varuha. Sogovorniki so se strinjali, da je RTV Slovenija kot javni medij ključen steber demokratične družbe. Zaščita uredniške neodvisnosti, zagotavljanje uravnoteženega poročanja ter večja dostopnost vsebin ostajajo ključni izzivi, ki jih morajo reševati vodstvo zavoda, programski ustvarjalci in pristojni organi.
