Med odzivi na podlagi objave statističnega podatka, da je Slovenija na vrhu po številu obsodilnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je bilo med drugim večkrat poudarjeno (s strani nevladnih akterjev), da smo v Sloveniji šibki glede sistematičnega spremljanja stanja in odzivanja na sistemske kršitve človekovih pravic, ter da nimamo institucije (na podlagi Pariških načel), ki bi delovala na tem področju.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) soglaša s takšnimi ugotovitvami, ob tem pa poudarja, da na potrebo po oblikovanji državne institucije za človekove pravice opozarja praktično od začetka svojega delovanja. O tem pišemo v letnih poročilih in predlagamo priporočila, ko jih državni organi sicer potrdijo in sprejmejo, konkretnih ukrepov v smeri njihove realizacije pa doslej ni bilo. Zavedati se je treba, tudi na podlagi zgovornih podatkov na podlagi obsodilnih sodb ESČP, da je nespoštovanje človekovih pravic, še posebej sistemskih in množičnih, običajno dražje kot njihovo preprečevanje.

Spodaj objavljamo povzetek besedila iz zadnjega poročila Varuha (za leto 2014, ki bo obravnavano v državnem zboru jeseni 2015) o potrebi po oblikovanju državne institucije za varstvo človekovih pravic v Sloveniji.

»Državna institucija za varstvo človekovih pravic

Varuh že vrsto let opozarja, da v Sloveniji nimamo državne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic (državna institucija), ki bi delovala na podlagi Pariških načel (Principles relating to the Status of National Institutions – The Paris Principles), ki so jih sprejele tovrstne institucije, potrdila pa telesa Organizacije združenih narodov, vključno z Generalno skupščino. Ta načela opredeljujejo naloge in pogoje za priznanje tovrstnih institucij, za katere je značilno, da se bolj kot z obravnavo posameznih pritožb ukvarjajo s splošnejšimi nalogami na področju varovanja človekovih pravic (ugotavljanje stanja, promocija, ozaveščanje, izobraževanje).

Varuh je po svoji zakonski zasnovi klasičen parlamentarni ombudsman, ki ima sicer nekoliko širše pristojnosti, a ne izvaja vseh nalog, ki jih predvidevajo Pariška načela. O tem smo že večkrat pisali v svojih letnih poročilih in predlagali priporočila o potrebi po oblikovanju tovrstne državne institucije. Državni zbor je priporočila potrdil, vendar napredka pri njihovem uresničevanju ni. Pri Varuhu smo to stanje skušali večkrat preseči, nazadnje smo pred tremi leti kot kratkoročno in prehodno rešitev predlagali nadaljevanje dela takrat ukinjenega Informacijskega urada Sveta Evrope v Ljubljani s centrom za človekove pravice, ki bi deloval pri Varuhu.

Varuh ima med državnimi institucijami status B in za takšen status smo tudi zaprosili, saj se zavedamo, da vseh nalog, ki jih predvidevajo Pariška načela, predvsem zaradi kadrovskih omejitev ne izvajamo. Varuh denimo kljub raznovrstnim mednarodnim stikom in obsežnemu sodelovanju s številnimi institucijami na bilateralni in mednarodni ravni za to dejavnost nima niti enega zaposlenega. Zato tudi nismo aktivni pri aktivnostih državnih institucij v okviru organov OZN v Ženevi in Mednarodnega koordinacijskega komiteja državnih institucij za varstvo in promocijo človekovih pravic (International Coordinating Committe of National Institutions for the Promotion and Protection of Human Rights – ICC). Slednji tudi podeljuje status na podlagi Pariških načel, pri čemer status A edini predstavlja potrditev izpolnjevanja zahtev iz Pariških načel. Status A je vedno bolj pomemben za ugled države na področjih mednarodnih povezav in mehanizmov na področjih človekovih pravic. Omogoča tudi neposredno sodelovanje državne institucije v okviru mehanizmov univerzalnega periodičnega pregleda držav (UPP), ki je najpomembnejši mehanizem OZN na področju spremljanja stanja in spoštovanja človekovih pravic posameznih držav članic. Kot država z institucijo, ki ima status B, smo v družbi držav, ki niso ravno zgledne glede ravni spoštovanja človekovih pravic. Seznam institucij za človekove pravice z navedbo njihovega statusa je dostopen na spletnih straneh komisarja OZN za človekove pravice.

Priporočila za preoblikovanje Varuha v državno institucijo po Pariških načelih je dalo več držav v okviru drugega kroga obravnave Slovenije v okviru UPP držav. V interaktivnem dialogu je več držav predlagalo krepitev institucionalnega okvira varstva človekovih pravic, zlasti prek varuha človekovih pravic, ter ugotavljalo pomanjkanje napredka Slovenije glede statusa A varuha človekovih pravic. Delegacija Slovenije je v tem dialogu poudarila, da trenutno potekajo pogovori o krepitvi instituta varuha človekovih pravic za uvrstitev v skupino A po Pariških načelih.

Mnoge države so z novimi priporočili Slovenijo pozvale, naj institut varuha človekovih pravic uskladi s Pariškimi načeli oziroma zagotovi pogoje, da bo Varuh človekovih pravic RS pridobil status A v skladu s Pariškimi načeli. To je bilo tudi eno od nosilnih priporočil, ki jih je Slovenija dobila na zasedanju Sveta za človekove pravice v drugem krogu univerzalnega periodičnega pregleda.

Tudi Medresorska delovna skupina za človekove pravice, ki deluje v okviru MZZ, pri njenem delu pa kontinuirano sodeluje predstavnik Varuha, je to vprašanje večkrat uvrstila na dnevni red. Na tovrstnih sestankih je Varuh izrazil pripravljenost, da prevzame polnopravno članstvo državne institucije za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih, seveda ob ustrezni kadrovski in materialni okrepitvi, ki bi omogočala izvajanje tovrstnih nalog. Varuh je v teh razpravah predlagal, da bi bilo za Slovenijo najbolj racionalno preoblikovanje Varuha v državno institucijo po Pariških načelih po finskem vzoru, ki ga predstavljamo v nadaljevanju.

Na Finskem pri preoblikovanju ombudsmana v državno institucijo po Pariških načelih s statusom A niso spremenili pristojnosti in delovanja parlamentarnega ombudsmana, ki je ostal takšen, kot ga predvideva njegova temeljna zakonodaja, dodali so mu le (s spremembo zakona) center za človekove pravice in posvetovalni organ, ki usmerja delo centra. S tem modelom sta se varuhinja in namestnik varuhinje Jernej Rovšek seznanila na obisku ombudsmana in centra 16.9.2014, pred začetkom Konference Mednarodnega združenja ombudsmanov v Talinu v Estoniji. Finski center za človekove pravice (CČP) deluje v okviru finskega ombudsmana od leta 2012. Po tem modelu finski ombudsman, CČP in neodvisno posvetovalno telo, ki ga sestavlja 40 predstavnikov nevladnih organizacij, strokovnjakov za človekove pravice, akademikov in predstavnikov neodvisnih organov (na Finskem posebni ombudsman), skupaj predstavljajo državno institucijo za človekove pravice na podlagi Pariških načel. Menimo, da so izkušnje delovanja finskega CČP lahko dobra podlaga za morebitne prihodnje razprave o oblikovanju podobnega centra za človekove pravice in o polnopravni instituciji za človekove pravice na podlagi Pariških načel v Sloveniji.

Finski model delovanja CČP pri ombudsmanu je podoben Varuhovim predlogom iz leta 2011 za oblikovanje centra za človekove pravice pri Varuhu, ki bi takrat nadaljeval delovanje Informacijskega centra v Ljubljani, ki ga je prenehal financirati Svet Evrope. Takrat je Varuh predlagal oblikovanje podobnega centra, ki bi promoviral človekove pravice in izobraževalne in raziskovalne naloge na tem področju. S takšnim predlogom, ki ga je za Vlado RS pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), se je Vlada RS le seznanila. Če bi ta predlog takrat (finančno) podprla, bi bil center lahko zametek za izvajanje izobraževalnih, promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju človekovih pravic.

Vendar ima, vsaj na podlagi razprav na Medresorski komisiji za človekove pravice MZZ, očitno več podpore predlog za samostojno oblikovanje državne institucije za človekove pravice, verjetno v okviru vladnih struktur. Tudi zaradi tovrstnih razprav in čakanja na »celovite rešitve« že omenjeni Varuhov predlog za ustanovitev centra pri varuhu po prenehanju delovanja informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope ni imel dovolj podpore. Bojimo se, da bo tudi tokrat podobno in zaradi čakanja na »celovito rešitev« še dolgo ne bomo imeli institucije po Pariških načelih. Iz zapisov Medresorske komisije za človekove pravice je namreč razvidno, da se ministrstva ne morejo dogovoriti niti o tem, katero ministrstvo bi bilo zadolženo za pripravo takšnega predloga. Varuh je pri tem sicer pripravljen nuditi pomoč, a je tovrstna institucija pomembna predvsem za ugled in sodelovanje države v mednarodnem okolju. Državna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih je predvsem v interesu države in njenega ugleda – za Slovenijo še posebej glede ne kandidaturo za članico Sveta OZN za človekove pravice za obdobje 2016–2018.

Vendar pa si je težko predstavljati, da bi po vseh dolgoletnih aktivnostih Varuha na področjih širšega delovanja na področju človekovih pravic, pa tudi promocije in ozaveščanja, ter po vseh povezavah, ki smo jih vzpostavili v več kot dvajsetih letih, dobili novo samostojno institucijo, ki se bo nedvomno prekrivala s pristojnostmi in uveljavljenimi aktivnostmi Varuha na tem področju.

Zato Varuh ponovno predlaga oblikovanje polnopravne državne institucije za človekove pravice, ki bi delovala na podlagi Pariških načel. Takšna institucija bi morala kontinuirano spremljati stanje na področju človekovih pravic – tudi z vidika mednarodno sprejetih obveznosti države – ter spodbujati in izvajati promocijske in izobraževalne aktivnosti. Varuh je pripravljen prevzeti preoblikovanje v tovrstno institucijo, ki bo izpolnjevala vse pogoje za delovanje v skladu s Pariškimi načeli, vendar pa pri tem pričakuje ustrezno podporo države.

Priporočilo:

Varuh ponovno priporoča oblikovanje polnopravne državne institucije za človekove pravice, ki bi delovala na podlagi Pariških načel. Takšna institucija je lahko samostojna in neodvisna od drugih državnih organov, lahko pa se v tej smeri preoblikuje tudi Varuh človekovih pravic RS, če bo takšen predlog ustrezno kadrovsko in finančno podprt.«