Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v četrtek, 30. 4. 2015, pripravil tretje letošnje redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, skupno pa že dvainštirideseto. Tokratno srečanje je potekalo v prostorih Narodnega doma Mežica, saj je bilo posvečeno izboljšanju kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. V mandatu varuhinje Vlaste Nussdorfer namreč tovrstna srečanja izvajamo tudi na terenu, na še posebej perečih točkah onesnaženja.

O problematiki sanacije okolja v Zgornji Mežiški dolini so najprej spregovorile Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, mag. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravic in Martina Ocepek, direktorica strokovno službe pri Varuhu in Jožica Matjašič, svetovalka pri Varuhu, ki so uvodoma predstavile prizadevanja Varuha na področju okolja in prostora ter dosedanji potek obravnave problematike sanacije Mežiške doline pri Varuhu. Varuh namreč aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja, ki je močno onesnaženo s svincem, spremlja in obravnava že od leta 2009, in sicer tako na sistemski ravni, kot tudi posamezne postopke pri pristojnih organih.

V nadaljevanju sta o problematiki spregovorila Dušan Krebel, župan Občine Mežica in mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, ki sta predstavila sanacijo okolja v Zgornji Mežiški dolini z vidika lokalne skupnosti. O obremenitvah s svincem na delovnem mestu je nato spregovoril mag. Stanislav Pušnik, direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, mag. Matej Ivartnik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je predstavil sanacijo okolja v Zgornji Mežiški dolini z vidika javnozdravstvene stroke.

Po uvodnih predstavitvah je sledila razprava. Udeleženci so se strinjali, da gre v primeru sanacije Mežiške doline za primer dobre prakse. Problem pa je dinamika izvajanja ukrepov, saj Vlada RS program skoraj vsako leto sprejme z zamudo. Udeleženci so opozorili tudi na dejstvo, da so sredstva, namenjena za sanacijo, v zadnjih letih vsako leto močno okrnjena, zaradi česar ni mogoče izvajati vseh načrtovanih ukrepov, kar se že pozna tudi pri slabših rezultatih pri merjenju učinkov (med drugim v zadnjih letih ponovno nekoliko višje izmerjene vrednosti vsebnosti svinca v krvi otrok).

Zaradi vsega navedenega Varuh tudi po srečanju v Mežici ponovno poudarja, da je treba program, ki ga je Vlada RS sprejela leta 2007, kot Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini (Odlok), izvajati vsaj v prvotno zastavljenih okvirih. Morebitno varčevanje in zamude pri zagotavljanju sredstev za sanacijo Zgornje Mežiške doline so nesprejemljive, saj tako ni zagotovljena potrebna kontinuiteta sanacije in ukrepov, ki zagotavljajo izboljšanje stanja na področju okolja in zdravja ljudi.