Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je v Postojni udeležil otvoritve Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov za Primorsko-notranjsko regijo. Zdravstveni dom Postojna je namreč v  letu 2019 pridobil nov obsežen program na tem področju, ki je regijskega pomena in bo nudil storitve v regiji z 80.000 prebivalci. Z njegovo otvoritvijo se bo izboljšala dostopnost do služb in storitev na primarni ravni in v skupnosti za otroke in mladostnike z območja Cerknice, Pivke, Postojne, Ilirske Bistrice, Blok in Loške doline. Z uvedbo triaže jim bo omogočena zgodnja in ustrezna obravnava ter celostni interdisciplinarni in medinstitucionalni pristop.  

»Veseli me, da ste pripoznali, da moramo biti na področju duševnega zdravja kar se le da aktivni, še posebej, ker vemo, da je duševno zdravje v otroški oz. mladostniški dobi dobra, a lahko tudi slaba naložba za odraslo prihodnost. Število otrok in mladostnikov, ki se v Slovenji soočajo z duševnimi težavami žal iz leta v leto narašča. Nad podatkom, da se je v zadnjih petnajstih letih povečalo kar za dve tretjini, sem resnično zaskrbljen. Te številke namreč govorijo tudi o tem, kakšna družba smo postali,« je v uvodnem nagovoru poudaril Peter Svetina.  Dejal je, da je dobro duševno zdravje pomembno za vse, kar počnemo v življenju – za zdrave emocionalne, socialne, družbene, poklicne in druge interakcije - zato je varovanje, krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih težav tako zelo pomembno.

»Tempo življenja nam ne prizanaša. Otroci in mladostniki se vse pogosteje srečujejo s stresnimi, depresivnimi, anksioznimi in hiperkinetičnimi motnjami, pa z motnjami hranjenja, različnimi oblikami samomorilnosti in drugimi duševnimi motnjami, zato so ukrepi res nujni. Čeprav je ponekod spremembe na bolje mogoče doseči le s sodelovanjem države, pa danes dokazujete, da lahko zelo veliko storite tudi lokalne skupnosti,« je povedal Svetina in se zahvalil občinama Postojna in Pivka, ki sta ustanoviteljici Centra, predvsem pa Zdravstvenemu domu Postojna za pripravljenost za izboljšanje stanja. Kot je dejal, v instituciji Varuha človekovih pravic prepogosto ugotavljajo, da so ljudje z duševnimi motnjami prevečkrat diskriminirani, stigmatizirani ali zatirani. Prepoznavanje in sprejemanje duševnih bolezni, pravilno ravnanje, zadostna strokovna pomoč obolelim in njihovim svojcem, ustrezne razmere za bivanje, predvsem pa preventiva, torej osveščanje in informiranje, so zato po varuhovem mnenju naš izziv za danes in za jutri. »Bolezni duha ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi, prav tako pa povečuje tveganje za duševne bolezni revščina,« meni Peter Svetina. Kot je dejal, se Varuh vedno pogosteje srečuje s primeri, ko ljudje potrebujejo pedopsihiatrično, psihiatrično ali psihoterapevtsko pomoč, ki pa povsod v Sloveniji niso enako dostopne oz. urejene.

Varuh se je v uvodnem nagovoru navezal tudi na izvajanje Zakona o duševnem zdravju in poudaril, da je izjemno pomembno njegovo celovito strokovno spremljanje in analiziranje, na podlagi teh ugotovitev pa tudi čimprejšnji sprejem predlogov sistemskih sprememb. Izziv za državo so po njegovem mnenju tudi namestitve oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov po odločitvah sodišč, pa  pomanjkanje kadrov, neustrezni standardi in normativi, prezasedenost, dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo ter prezgodnja institucionalizacija. »Na tem področju bomo morali narediti še precej korakov, veseli pa me, da enega od njih delamo danes. Naj nam tudi v prihodnje ne bodo odveč vsi, tudi tisti najmanjši koraki, ki jih bomo skupaj naredili v smeri sobivanja, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti,« še poudarja Peter Svetina.