Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v zvezi z (javnimi) pozivi, naj se odzove zaradi dločitve Ustavnega sodišča RS v primeru Patria, sporoča, da Varuh človekovih pravic RS (Varuh) dogajanje v tem primeru spremlja le iz javno dostopnih informacij, saj se nanj ni obrnil nihče od prizadetih.
Pripominjamo pa, da stalno poudarjamo pomembnost kakovostnega, pravičnega in neodvisnega sodnega odločanja, ki je zaupano sodni veji oblasti. Učinkovitega varstva človekovih pravic si namreč ni mogoče predstavljati brez sodstva. To človekovim pravicam s svojimi odločbami daje formalno varstvo, zato je pomembno, da je sodni postopek zakonit in brez nepotrebnega odlašanja ter da upošteva vsa jamstva poštenega, nepristranskega postopka, ki jih določajo ustava, mednarodne pogodbe in zakoni, saj se lahko le tak konča s pravično sodno odločitvijo.
Na nujnost izdajanja kakovostnih sodnih odločb (ob zagotovljenem sojenju brez nepotrebnega odlašanja) Varuh opozarja tudi v svojih letnih poročilih. Na to, da lahko k povečanju svojega ugleda največ prispeva sodstvo, smo opozorili npr. tudi v Poročilu Varuha za leto 2010 (str. 105).
Tudi več doslej izdanih Varuhovih priporočil poudarja pomembnost kakovostnega sodnega odločanja. Sodišča namreč Varuh spodbuja k izdajanju kakovostnih sodnih odločb, sprejetih v poštenih sodnih postopkih in ob zagotavljanju sojenja brez nepotrebnega odlašanja (glej npr. Poročilo Varuha za leto 2010, str. 129). Pomen skrbno vodenega sodnega postopka, ki naj se konča z izdajanjem kakovostnih sodnih odločb smo ponovili tudi v Poročilu Varuha za leto 2011 (str. 142). Da bo z zagotovitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in brez napak v postopkih sodišče samo največ prispevalo k povrnitvi ugleda, kar mora ostati njegova prioriteta,
smo poudarili tudi v Poročilu Varuha za leto 2012 (str. 96). Ob tem smo sodni veji oblasti (znova) predlagali sprejetje vseh potrebnih ukrepov za dvig kakovosti sodnega odločanja (Poročilo Varuha za leto 2012, str. 123). V Poročilu Varuha za leto 2013 (str. 122) pa smo znova poudarili pomen skrbno vodenih sodnih postopkov, ki naj se ob zagotovljenem sojenju brez nepotrebnega odlašanja končajo z izdajanjem kakovostnih sodnih odločb.
Obravnavane pobude pri Varuhu s tovrstno tematiko sicer še naprej opozarjajo na potrebo po pravičnih in poštenih sodnih postopkih ter skrbnem in kritičnem nadzoru nad sodnimi odločitvami.
Zato velja ponoviti, da tudi za sodnike velja, da imajo svoje obveznosti in odgovornosti. Svoje delo so dolžni opravljati zakonito in odgovorno ter zagotoviti učinkovito izvajanje sodne funkcije. Neodvisnost sodnika namreč ne sme pomeniti njegove nedotakljivosti ali neodgovornosti.
Sistemska neodvisnost in samostojnost sodne veje oblasti pa sama sebi še ne preprečuje določenih anomalij, ki se lahko zgodijo v konkretnih primerih. Vendar ima pravni sistem vgrajene varovalke tudi za takšne primere, in sicer lahko posameznik, ki meni, da je sodišče v njegovem primeru odločalo pristransko, uporabi pravna sredstva. Pravica do poštenega sojenja pa ni varovana le v slovenskem notranjem pravu, temveč se po izčrpanju notranjih pravnih sredstev lahko zagotavlja tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer predvsem v okviru 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Za preprečevanje morebitnih nepravilnosti v sojenju obstoječi pravni sistem tako predvideva uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev, vključno z ustavno pritožbo in drugimi mehanizmi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzpostavljene so tudi različne oblike odgovornosti, kot so disciplinska, kazenska in odškodninska odgovornost. Poleg tega so tu še instrumenti sodniške zakonodaje. Učinkovitost teh mehanizmov pa je seveda odvisna od njihove dejanske uporabe.
Zato Varuh spodbuja nadaljnjo krepitev učinkovitosti delovanja pravosodnih in nadzornih organov ob njihovi izboljšani transparentnosti in javnosti delovanja.
