Številka: 1.2 - 59 / 2014 - 2 - NOV
Datum: 30. 10. 2014


NOVINARSKO ČASTNO RAZSODIŠČE DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE IN SINDIKATA NOVINARJEV SLOVENIJE
Wolfova 8
1000 Ljubljana

PREDLOG ZA PRIČETEK POSTOPKA ZA OCENO ETIČNOSTI RAVNANJA NOVINARJEV IN ODGOVORNIH UREDNIKOV TV POSTAJE POP TV

zaradi objave medijskega prispevka:

»Zloraba mladoletnih deklic« v oddaji 24 ur (Pop TV dne 21. 10. 2014 ob 19:00)

I.    Dejansko stanje

Prispevek opisuje domnevne spolne zlorabe dveh mladoletnih deklic, starih osem in deset let, na območju majhne vasi v Posavju. Novinarska poročanja izpostavljajo, da sta bila za zlorabo odgovorna dva odrasla moška (prvi, očim obeh deklic in drugi, invalid na invalidskem vozičku).

Prispevek na več mestih opredeljuje identifikacijske okoliščine žrtev domnevnih kaznivih dejanj, same okoliščine domnevnih kaznivih dejanj (krajev storitev in storilca) in dejstvo, da so novinarji aktivno pridobivali informacije na terenu od lokalnega prebivalstva.

• V oddaji 24 ur napovedovalca v uvodu predstavita problematiko z opisom domnevnega kaznivega dejanja, pri čemer posebej izpostavita starost žrtev in kraj, kjer naj bi se dogodki dogajali – na Blanci v Posavju (približno 1000 prebivalcev).
• Na različnih posnetkih je razvidna okolica krajev Blanca in Čanje (približno 150 prebivalcev), kjer naj bi se domnevne zlorabe tudi dogajale. Novinarsko poročanje posebej poudari, da gre za »vas, v kateri se vsi poznajo in vsi vedo veliko, zato pred kamero stopi malokdo«. Minuta prispevka (0:29). Iz tega izhaja, da so novinarji na terenu aktivno pridobivali informacije o dogodku od lokalnih prebivalcev in s tem širili informacijo o dogodku med lokalnim prebivalstvom.
• V prispevku se slikovno in z besednim opisom predstavi enega od domnevnih krajev storitve kaznivega dejanja - sadovnjak in okolica. Minuta prispevka (0:48).
• Posnetek nadalje prikazuje tudi hišo domnevnega storilca - osebe na invalidskem vozičku s hišno številko, Minute prispevka (0:52, 1:11 in 1:16). kjer se vidi tudi vozilo pred hišo domnevnega storilca. Minuta prispevka (1:18). Posnetek pa prikazuje tudi anonimiziranega domnevnega storilca na invalidskem vozičku. Minuti prispevka (1:13 in 1:21).
• Izjava, ki se nanaša na domnevnega storilca, invalidno osebo, za katerega novinarka pove: »da se še vedno, brez nadzora, prosto sprehaja mimo naših otrok, pravijo prebivalci, ni sprejemljivo«, Minuta prispevka (1:15). kaže na to, da so novinarji o okoliščinah primera razpravljali z lokalnim prebivalstvom.
• S slikovnim prikazom predstavljena hiša ob zvočnem opisu, »da deklici spolno zlorabljata naj bi vedela tudi mati deklic (domnevnih žrtev spolnega nasilja)«, Minuta prispevka (1:23). kaže na potencialno prebivališče mladoletnih žrtev.
• Novinarsko poročanje poudarja tudi šokantno podrobnost, da je mati za zlorabe vedela.

II.    Razlogi za posredovanje Varuha

Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) je za vložitev vloge na Novinarsko častno razsodišče (NČR) upošteval tako težo kršitev in njenih posledic kot tudi zmožnosti prizadetih oseb za učinkovito varstvo svojih pravic. V svojih letnih poročilih Varuh vseskozi poudarja, da je učinkovitost pravnih in drugih sredstev zoper ravnanje medijev za prizadetega pogosto vprašljiva, zlasti z vidika možnosti za odpravo posledic kršitev. To prizadetih sicer ne razbremenjuje odgovornosti, da jih v primeru kršitev pravočasno uporabijo, vendar Varuh poudarja, da je tudi etičnost ravnanja novinarjev pomembno sredstvo za preprečevanje kršitev človekovih pravic s strani medijev. V primerih, ko je ogrožena zasebnost otrok, ki so v postopkih za sprožanje pravnih sredstev zoper kršitelje še posebej nemočni, je torej nujno, da se novinarji zavedajo svoje etične in moralne odgovornosti za svoje ravnanje. Pri tem je treba opozoriti na določilo 16. člena Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) (v nadaljevanju Konvencija), ki pravi, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom za njegovo čast in ugled. Še toliko bolj pa povedano velja, ko je poleg medijske izpostavljenosti ogrožen tudi skladen razvoj otrokove osebnosti še na podlagi drugih razlogov (v konkretnem primeru domnevne spolne zlorabe). Na podlagi drugega odstavka 16. člena Konvencije, bi varstvo otroka pred neupravičenimi posegi v njegovo zasebnost moralo biti zagotovljeno tudi z zakonitim varstvom otroka proti takšnemu vmešavanju ali napadom. Ker pravni red otrokom v takšnih in podobnih položajih zaenkrat ne daje pravice do takojšnje pomoči ustrezno usposobljenega zagovornika njihovih pravic, šteje varuhinja za potrebno, da sama uporabi vse razpoložljive poti za njihovo zaščito. Še posebej pa to prepoznava kot pomembno v konkretnem primeru, saj je mati, ki bi kot njuna zakonita zastopnica morala braniti interese svojih otrok, hkrati potencialna udeleženka pri domnevnih kaznivih dejanjih. 

V danem primeru ocenjujemo, da je primer pomemben z vidika varstva konkretnih pravic in koristi prizadetih otrok, kot tudi zaradi širšega vprašanja splošne pravne varnosti osebnostnih pravic otrok. V naši pritožbi obravnavamo zgolj prispevek Pop TV, ki je po naših podatkih kot prvi razširjal sporne informacije o okoliščinah domnevne zlorabe mladoletnih otrok. Temu prispevku so sledili tudi drugi, in sicer: Delo, 23. 10. 2014 (Moška več let zlorabljala mladoletnici, str. 7), Dnevnik, 23. 10. 2014 (Prijeli moška, ki naj bi zlorabljala deklici, str. 12), Slovenske novice, 23. 10. 2014 (Oče v arestu, očim zlorabljal pastorki, str. 3) in Planet TV, 26. 10. 2014 (Grozljivo zlorabljanje deklic, ob 19:00). Menimo, da so vsi navedeni prispevki, sporni zaradi razširjanja informacij, ki bi lahko žrtvi domnevnih zlorab naredile določljivi in s tem podvržene neupravičenemu posegu v njihovo pravico do zasebnosti. Kljub temu ocenjujemo, da brez dodatnih in nazornih opredelitev okoliščin, ki jih ponuja sporni prispevek medijske hiše Pop TV, drugi navedeni prispevki ne bi imeli enakega učinka. Iz tega razloga se naša pritožba nanaša zgolj na prispevek medijske hiše Pop TV, upamo pa, da bi javna razglasitev odločitve NČR v zadevnem primeru z generalno preventivnim učinkom delovala tudi proti prihodnjim objavam, podobnim zgoraj naštetim.

Varuh ugotavlja, da kljub, sedaj že številnim javnim opozorilom in večkratnim nedvoumnim opozorilom NČR na nedopustnost senzacionalističnega razkrivanja zasebnosti otrok in družinskih tragedij v medijskih prispevkih, se trend pojavljanja takšnih in podobnih kršitev nadaljuje, in celo stopnjuje. K temu nas navajajo tako kvantitativna pojavnost takšnih in podobnih "novic" v različnih medijih, kot zlasti tudi dejstvo, da so prispevki objavljeni celo v osrednjih informativnih oddajah ter v najbolj branih slovenskih časnikih. Intervencije Varuha zato ne gre razumeti le kot opozorila na ekscese, temveč zlasti kot ponovno opozorilo, da se jasno zastavljene meje, ki jih določa Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks), vztrajno in zavestno prestopajo in da bi to utegnila postati (če ni že postala) splošna praksa. Menimo, da je za pravno varnost osebnostnih pravic velikega pomena, da se čim preje razvijejo ustrezni mehanizmi za nadzor nad spoštovanjem etičnih standardov ravnanja novinarjev. Ker gole ugotovitve in opozorila očitno nimajo več nobenega vpliva na ravnanje novinarjev, varuhinja daje pobudo NČR naj razmisli o uporabi drugih razpoložljivih ukrepov proti odgovornim.

III.    Opredelitve kršitev

17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije

Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti.

V spornem prispevku je jasno podan kraj prebivališča žrtev, njuna starost ter posnetki okolice njihovega prebivališča. Varuh meni, da so bile z objavo kraja dogodka, ki šteje le nekaj prek 1000 prebivalcev (Blanca v Posavju), kot tudi posnetek manjšega kraja Čanje pri Blanci (okrog 150 prebivalcev) in neposrednimi posnetki družinske hiše, kjer naj bi prebivali žrtvi (s slikovnim prikazom je predstavljena hiša ob zvočnem opisu, »da deklici spolno zlorabljata naj bi vedela tudi mati deklic (domnevnih žrtev spolnega nasilja)«, Minuta prispevka (1:23). v zadostni meri opredeljene njune osebne okoliščine, da sta deklici za svoje socialno okolje postali določljivi in posledično izpostavljeni javnosti. V konkretnem primeru je bilo z objavo spornega prispevka zagotovo poseženo v pravico do zasebnosti mladoletnih deklic. Menimo, da javna izpostavljenost povzroča stigmo, ki pa ob domnevnem grozljivem dejstvu spolnih zlorab še dodatno ogroža njun nadaljnji osebnostni razvoj.  

Glede na vse okoliščine oz. kontekst je po oceni Varuha novinarski prispevek primer zavestnega, izrazito senzacionalističnega poročanja, namenjenega vzbujanju pozornosti in doseganju večje gledanosti zaradi ustvarjanja ekonomskega učinka. O senzacionalističnem poročanju priča že naslov prispevka, kjer se posebej izpostavlja mladost in spol žrtev in nakazuje na domnevo spolne zlorabe), zlasti pa način poročanja, ki skuša v gledalcu prebuditi predvsem čustva.

18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije

Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.

Kodeks v 18. členu posebej obravnava etične dolžnosti novinarjev v primerih, ko potekajo postopki pred organi pregona ter sodišči. Zahtevana pazljivost do žrtev glede zadeve o kateri teče predkazenski postopek, v konkretnem primeru po mnenju Varuha ni bila spoštovana. Pazljivost pri presoji glede objave novice namreč narekuje novinarjem avtonomno presojo vseh relevantnih okoliščin, kar predstavlja del njihove poklicne odgovornosti. Ker sta bili po mnenju Varuha deklici kot domnevni žrtvi hudih zlorab, javnosti izpostavljeni brez posebne pazljivosti do žrtev, ki same v konkretnem primeru ne moreta zagotavljati varstva svojih pravic in to z izključnim namenom senzacionalističnega poročanja, slednje predstavlja hudo kršitev dolžne pazljivosti in zato tudi resno kršitev poklicne odgovornosti.

Na tem mestu želimo opozoriti tudi, da je posebna pazljivosti pri poročanju o osebah, ki sodelujejo v predkazenskih postopkih, pomembna tudi zaradi nemotenega poteka kasnejšega kazenskega postopka. Slednje je namreč zelo pomembno, ko morajo sodišča pridobiti izjave prič, ki ne smejo nastati na podlagi spremljanja novinarskih prispevkov, ampak na podlagi lastnih zaznav dogodka. V primeru podrobnega novinarskega poročanja o okoliščinah domnevnega kaznivega dejanja (kraja storitve, žrtvah in storilcu), pa lahko že zgolj dejstvo poročanja položi dvom v verodostojnost izjave prič, ki posledično lahko ogrozi potek kazenskega postopka.

19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije

Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o drugih huje prizadetih ali bolnih osebah.

19. člen Kodeksa govori o poklicni odgovornosti novinarja, s tem, ko zahteva posebno obzirnost novinarja tako pri zbiranju informacij, kot tudi pri poročanju o dogodkih, ki zadevajo otroke. Kot posebna oteževalna okoliščina, pa se kaže tudi pogoj, da je otroke doletela družinska tragedija. V zvezi s tem velja opozoriti na razsodbo NČR v primeru Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek proti odgovornemu uredniku Bojanu Požarju, v kateri je NČR že tedaj ponovno opozorilo na določilo Kodeksa, ki novinarjem nalaga posebno obzirnost, ko gre za otroke, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, zlasti, ko gre za sume spolnih zlorab, nasilje, odvzem otroka. V konkretnem primeru je nesporno, da sta žrtvi otroka, ki ju je doletela družinska tragedija, zato je po mnenju Varuha, kot tudi po navedenem mnenju NČR potrebna še posebno velika mera obzirnosti. Varuh meni, da bi se v takšnih okoliščinah novinar lahko odločil za poročanje o dogodku, zgolj na podlagi skrajno skrbnega tehtanja javnega interesa in interesov pravic otrok.

Pri zbiranju informacij v smislu 19. člena Kodeksa, bi novinarji za izpolnjevanje dolžne obzirnosti, morali spoštovati anonimnost žrtev in hkrati biti obzirni do žrtev pri razkrivanju okoliščin kaznivega dejanja lokalnim prebivalcem. Glede na dejstvo, ki ga dokazuje tudi poročanje na 58. sekundi novinarskega prispevka in pravi, da policija ni želela razkrivati okoliščin primera (razen neuradne izjave, da so osumljenca že prijeli ter da uspešno preiskujejo primer), je mogoče sklepati, da so vse ostale informacije, glede starosti in spola žrtev, krajev domnevnih kaznivih dejanj in razkritih okoliščin glede vpletenosti matere, novinarji medijske hiše Pop TV pridobili s poizvedovanjem od lokalnega prebivalstva. Takšno ugotovitev potrjuje celo sama novinarska izjava, ki se nanaša na domnevnega storilca, invalida in pravi: »da se še vedno, brez nadzora, prosto sprehaja mimo naših otrok, pravijo prebivalci, ni sprejemljivo«. Iz tega je razvidno, da so novinarji z lokalnimi prebivalci razpravljali ne le o okoliščinah kaznivega dejanja, temveč tudi o starosti žrtev in identiteti storilca. Dejstvo, da so novinarji na terenu aktivno pridobivali informacije o dogodku od lokalnih prebivalcev brez posebne pazljivosti do otrok, izhaja tudi iz poročanja na 29. sekundi prispevka (»Zgodba, ki je pretresla Blanco, vas v kateri se vsi poznajo in vsi vedo veliko, zato pred kamero stopi malokdo«). Iz tega izhaja, da so morali novinarji povprašati več oseb, da so prišli do želene izjave lokalnega prebivalca. Dejstvo, da so novinarji zbirali informacije brez dolžne obzirnosti do otrok, pa izhaja tudi iz slikovnega posnetka poizvedovanja, ko v 31. sekundi prispevka kamera posname žensko, lokalno prebivalko, ki se pripelje na kolesu, v nadaljevanju pa sledi intervju z drugim lokalnim prebivalcem. Menimo, da zaradi potencialno izjemno stigmatizirajočih dejavnikov za žrtve, posebna obzirnost, ki jo morajo novinarji pokazati pri zbiranju informacij, skrajno omejuje, če ne celo preprečuje novinarjem poizvedovanje o okoliščinah dejanja. Menimo tudi, da v konkretnih okoliščinah vsaka informacija, ki med lokalnim prebivalstvom širi novico o domnevni spolni zlorabi mladoletnih oseb, povzroča prizadetima žrtvama nepopravljivo škodo. Iz tega razloga ugotavljamo, da ravnanje novinarjev predstavlja hudo kršitev njihove poklicne odgovornosti, ki izhaja iz dolžnosti po obzirnosti pri zbiranju informacij o otrocih, ki so hkrati tudi žrtve družinske tragedije, kot to določa 19. člen Kodeksa.

Pri poročanju in objavi fotografij (s čimer se lahko razume tudi snemanje gibljivih slik), bi po določbi 19. člena novinarji morali enako ravnati s posebno obzirnostjo. V prispevku je s slikovnim prikazom predstavljena hiša ob zvočnem opisu: »…, da deklici spolno zlorabljata (domnevna storilca), naj bi vedela tudi njuna mati«, Minuta prispevka (1:23) kar kaže na prebivališče žrtev in s tem razkriva njihovo identiteto lokalnemu prebivalstvu. Prikazani so bili tudi domnevni kraji storitev kaznivega dejanja (hiša domnevnega storilca - osebe na invalidskem vozičku s hišno številko, Minuta prispevka (0:52, 1:11 in 1:16) sadovnjak in okolica). Minuta prispevka (0:48) V primeru resničnosti navedb o domnevnih krajih storitve kaznivega dejanja, je utemeljeno sklepati, da sta se na teh krajih žrtvi občasno tudi nahajali, zato ni izključeno, da bi jih kdo od lokalnih prebivalcev ob spremljanju prispevka po svojem spominu lahko prepoznal. Slednje pa zaradi preprostega širjenja informacij med lokalnim prebivalstvom lahko nemudoma razkrije identiteto žrtev, kar pa v smislu zahteve 19. člena Kodeksa, po mnenju Varuha neupravičeno posega v interese otrok, ki se jim je zgodila družinska tragedija.

Varuh meni, da bi bila novica lahko objavljena tudi brez poizvedovanja o okoliščinah dejanja med lokalnimi prebivalci, kot tudi brez prikazovanja posnetkov okolice njunega prebivališča in domnevnih krajev storitve kaznivih dejanj. S tem je bila namreč identiteta žrtev razkrita v njihovem življenjskem okolju, kar nedvomno deluje stigmatizirajoče na mladoletne osebe, ki so utrpele nepopravljivo škodo že zaradi domnevnih zlorab. Na podlagi vsega navedenega, Varuh ugotavlja hudo kršitev, če ne celo zavestno prezrtje zahtevane posebne obzirnosti na podlagi 19. člena Kodeksa. Mogoče je sklepati, da prevladujoči namen objave šokantnih novic izhaja zgolj iz interesov novinarja in urednika oz. medija po ustvarjanju ekonomskih učinkov prek zbujanja pozornosti z objavo šokantne zgodbe oziroma prek senzacionalističnega poročanja. Zato je prispevke mogoče označiti za brezobzirno izkoriščanje otrok in celo za nasilje nad otroki ter za primer posebno hude kršitve 19. člena Kodeksa.


Smernice za poročanje o otrocih

Varuh posebej poudarja, da so bile za poročanje o občutljivih življenjskih situacijah otrok sprejete tudi Smernice za poročanje o otrocih (v nadaljevanju Smernice), ki so nadgradnja Kodeksa novinarjev Slovenije. V smernicah Varuh prepoznava kršitev zlasti naslednjih členov:

3. člen – Otrokova korist
Pri tem Varuh meni, da sporno novinarsko poročanje ni bilo v otrokovo največjo korist, kot to zahtevajo Smernice.

4. člen – Otrokovo dostojanstvo
4. člen zahteva varovanje otrokovega dostojanstva tako pri pripravi, kot tudi pri objavi prispevkov. Pri tem Varuh ugotavlja, da razkrivanje okoliščin domnevnih spolnih zlorab s strani medijske hiše Pop TV, tako pri pripravi prispevkov (s poizvedovanjem med lokalnim prebivalstvom o okoliščinah dogodka), kot tudi z objavo prispevka (prikaz domnevnih krajev kaznivega dejanja in razkrivanje podrobnosti o vpletenosti matere), zaradi razkrivanja identitete žrtev ni bilo izvedeno v skladu s spoštovanjem dostojanstva otrok.

5. člen – Varstvo osebnih podatkov
5. člen Smernic posebej zahteva, da novinarji ne objavljajo osebnih podatkov otrok, ki bi jim lahko povzročili dodatno škodo in stigmatizacijo. Predhodno je bilo utemeljeno, da sporni prispevek in ravnanje novinarjev v zadostni meri kažejo na identiteto žrtev, da so te svojemu lokalnemu okolju postale določljive, kar pa jih ob poročanju o domnevnih zlorabah nedvomno stigmatizira.

9. člen – Občutljive življenjske situacije
9. člen Smernic zahteva, da se v situacijah, ko gre za spolne zlorabe otrok in družinske tragedije ne objavlja informacij o otrocih ali drugih udeležencih dogodka, ki bi razkrivale otrokovo identiteto. Varuh opozarja, da je v konkretnem primeru medijska hiša Pop TV, z objavo identifikacijskih okoliščin žrtev, hudo posegla v interese prizadetih otrok in s tem dejanjem povzročila neizbrisljivo stigmatizacijo njuni osebnosti.   

17. člen – Test sorazmernosti    
Varuh ugotavlja tudi neupravičenost posega v otrokove pravice, ki bi se izkazal prek testa sorazmernosti in ki je v Smernicah opredeljen v 17. členu.

***

Varuh ocenjuje, da pomeni objava prispevka »Zloraba mladoletnih deklic« v oddaji 24 ur na Pop TV, z dne 21. 10. 2014 ob 19:00 uri grobo in zavestno kršitev etičnih dolžnosti novinarja in urednika po 17., 18. in 19. točki Kodeksa novinarjev Slovenije. Zanje sta odgovorna: novinarka Pop TV, Petra Čertanc Mavsar in odgovorni urednik Tomaž Perovič.

Predlagamo, da NČR ob obravnavi predloga ugotovi obstoj navedenih kršitev in ustrezno ukrepa, skladno s 3. členom Pravilnika o delu razsodišča. Ob tem še predlagamo, naj NČR posebej razmisli o možnosti sprejema drugih ukrepov in sankcij, ki bi morda lahko tudi s svojim generalno-preventivnim učinkom ustavile razraščanje podobnih kršitev v slovenskih medijih.




Vlasta Nussdorfer

varuhinja človekovih pravic