Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 14. 11. 2013 v vijolični dvorani na Pravni fakulteti v Ljubljani vodila enodnevni izobraževalni seminar za odvetnike, člane Odvetniške zbornice Slovenije, ki se želijo specializirati za delo z mladoletniki, in zagovornike, ki so v raznih postopkih glas otrok.
Varuhinja je na srečanju 6. 6. 2013 predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Romana Zavirška opozorila, da v praksi prihaja do številnih problemov zastopanja mladoletnikov, storilcev kaznivih dejanj, kjer se odvetniki pojavljajo kot njihovi zagovorniki, pa tudi v primerih, ko so skladno z določili 65. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dodeljeni kot pooblaščenci oškodovancem.
Prepričana je, da mladoletniki, ki se znajdejo na sodišču kot žrtve ali storilci kaznivih dejanj, potrebujejo posebej specializirane tožilce, odvetnike in sodnike, saj gre za populacijo, ki vstopa v življenje obremenjeno z različnimi postopki na sodiščih in ni vseeno, kdo jim pomaga. Zato se je odločila pripraviti seminar, ki bi odvetnikom nudil dodatna znanja s področja psihologije mladoletnikov, ki so bodisi storilci bodisi žrtve, pa tudi druga znanja, in sicer o ukrepanju v najboljšo korist mladoletnikov, pri uveljavljanju premoženjskopravnih zahtevkov, pri odločanju o najprimernejših vzgojnih ukrepih in drugje.
Seminarja se je udeležilo preko sto odvetnikov in zagovornikov, kar kaže na potrebo po tovrstnih izobraževanjih.
Predavateljice, ki so prihajale tako iz vrst tožilcev, odvetnikov in sodnikov, so si bile enotne v tem, da v praksi žal prihaja do številnih problemov zastopanja mladoletnikov, storilcev kaznivih dejanj, kjer se odvetniki pojavljajo kot njihovi zagovorniki, pa tudi v primerih, ko so skladno z določili 65. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) postavljeni kot pooblaščenci mladoletnim oškodovancem. Strinjale so se, da bi odvetniki v tovrstnih primerih morali biti še posebno obzirni, opremljeni z dodatnimi znanji in predvsem imeti afiniteto do dela z mladoletniki.
Varuhinja je uvodoma skozi anekdoto poudarila, da je odvetnik največkrat lahko prvi, ki mladoletniku lahko pokaže pravo pot in ga preusmeri iz smeri ponavljajočih se kaznivih dejanj, saj se dogaja, da od staršev te lekcije ne dobi.
Opozorila je tudi, da je Varuh človekovih pravic RS v 2006 opozarjal na nujnost specializacije sodišč in drugih organov, ki delajo z mladoletniki. Izrazila je upanje, da se bo kmalu oblikoval seznam odvetnikov, ki bodo specializirani.
Mirjam Kline, okrožna državna tožilka svetnica, vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je opozorila na zaščitništvo staršev, ki povzroča še dodatno škodo njihovim otokom, ki so zašli na kriva pota. Opozorila je še na prevodnost pri delu z mladoletnimi žrtvami kaznivih dejanj, ki se jih nikakor ne sme še dodatno zlorabljati s sistemskimi okostenelostmi. Tudi ona se je strinjala z večjo specializacijo vseh, ki delajo z mladoletniki, še posebej je podarila pomen družinskih sodišč in pomen izobraževanja.
Barbara Hrovat, odvetnica, je predstavila svoje izkušnje pri zastopanju mladoletnikov v različnih postopkih. Med drugim je opozorila tudi na nekatere manj uveljavljene ukrepe, ki jih za zaščito mladoletnega oškodovanca omogoča zakonodaja. Tudi ona je poudarila prednosti družinskega sodstva.
Tudi Milena Lamut, višja sodnica, vodja kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Ljubljani je poudarila, da bi bila za delo odvetnikov v vlogi zagovornikov mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in pooblaščencev mladoletnih oškodovancev, potrebna specialna znanja, izkušnje, saj je nujno potreben bolj subtilen pristop. Med drugim je poudarila tudi, naj odvetniki uveljavljajo premoženjskopravni zahtevek v čim bolj zgodnji fazi kazenskega postopka in opozorila na možnost začasnega zavarovanja premoženja storilca.
V drugem delu izobraževanja je Sabina Klaneček z Ministrstva za pravosodje RS predstavila možnosti uporabe otrokom prijaznih sob in video konferenčnih snemanj na vseh okrožnih sodiščih RS in nekaterih drugih ustanovah. Prijaznih sob, ki so primerne tako za zaslišanje otrok, izvajanje stikov pod nadzorom ipd. je v Sloveniji enajst. Prednosti uporabe omenjenih sob in videokonferenc se ljudje vedno bolj zavedajo in je v nekaterih delih države njihova uporaba že uveljavljena praksa, drugod pa še vedno ne.
Udeleženci izobraževanja so se lahko podrobneje poučili tudi o posledicah spolnih zlorab pri otrocih in mladostnikih in delu sodnega izvedenca, ki ga je predstavila prof. Maja Glonar Vodopivec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka. Prof. Nada Hribar, specialistka klinične psihologije pa je med drugim predstavila izkušnje in posebnosti dela forenzikov, ki opravljajo intervjuje z mladoletnimi žrtvami spolnih zlorab.
V zaključnem delu seminarja pa je Lili Jazbec, vodja projekta Zagovornik - glas otroka, ki zaenkrat še vedno poteka pod okriljem Varuha, predstavila še omenjen projekt in njegove razsežnosti. Več informacij o projektu in delu zagovornikov je na voljo na spletni strani Varuha.Varuhinja je med drugim opozorila še, da mladoletne žrtve kaznivih dejanj dobijo pooblaščenca šele ko je uveden postopek, kar pa je prepozno, zato je spremljanje in podpora zagovornikov še toliko bolj pomembna.
Ivan Šelih, namestnik varuhinje, pa je udeležencem seminarja predstavil možnosti za ukrepanje Varuha in odvetnike pozval, da se predvsem v primeru predolgih postopkov in drugih situacijah, kjer menijo, da jim Varuh lahko pomaga, obrnejo nanj.
