Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj z namestnikom Tonetom Dolčičem ter svetovalcema pri Varuhu Lanom Vošnjakom in Liano Kalčina danes, 15. 5. 2014, ob svetovnem dnevu družin sprejela predstavnike društev, zavodov in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini. Namen srečanja je bil seznaniti se z morebitnimi kršitvami pravic uporabnikov storitev nevladnih organizacij, društev in zavodov s strani različnih organov, identifikacija morebitnih sistemskih pomanjkljivosti in možnih rešitev.
Srečanja so se udeležili Društvo za nenasilno komunikacijo Ljubljana, Zavod Emma, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Središče ZIPOM (ZPMS), Zakonski in družinski inštitut NM, Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico in Zavod Pelikan – Karitas (Materinski dom Škofljica in Ljubljana).
Koristni naslovi - nasilje v družini
Ugotavljajo, da je vprašanje spolne vzgoje in reproduktivnega zdravja, ki je bilo v preteklosti že precej dobro urejeno, zdrsnilo in da je nujna sistemska ureditev te problematike pri vzgoji mladostnikov, tudi tistih z drugačno spolno identiteto.
Nujno je večanje občutljivosti medijev pri poročanju o primerih nasilja v družini, še posebej, če so vanje vpleteni otroci, so se strinjali udeleženci srečanja. Tudi s tem namenom je ZIPOM skupaj z Varuhom in Društvom novinarjev Slovenije pripravilo praktične smernice, ki bodo predstavljene 23. maja 2014.
V Društvu za nenasilno komunikacijo so opozorili na razširjenost nedokazane teze o lažnih prijavah nasilja moških s strani žensk, ki naj bi se želele okoristiti. Ocenjujejo, da so ženske žrtve nasilja tudi zaradi tega pri obravnavi s strani različnih organov deležne še sekundarne viktimizacije. Opozorili so tudi na težave pred sodišči glede odrejanja spremstva žrtvam nasilja in omejevanja storilcem dostopa do žrtve. Skrbijo jih dogovorjene poroke, ki so prav tako oblika nasilja, govorili pa so tudi o prizadevanjih za večjo razširjenost varnih nastanitev in postopno ukinjanje varnih hiš.
Sogovorniki so se strinjali, da je nedopustno, da je pravica do stika starša z otrokom pred pravico otroka po varnosti. Govorili so o porastu ekonomskega nasilja ter opozorili na neurejenost stikov pod nadzorom ter nezadostno senzibilnost za prepoznavanje psihičnega nasilja. Nevladne organizacije se še vedno srečujejo s pomanjkanjem občutljivosti v postopkih pred policijo, centri za socialno delo in na sodiščih. Pozitivno pa ocenjujejo ukrepanje policije v primerih, ko NVO vloži pritožbo nad delom policista ali policistke.
Premajhna je senzibilnost in aktivnost zdravnikov, ki naj bi prepoznavali posledice nasilje in ga prijavili pristojnim organom, slabša se dostopnost do terapevtske pomoči za žrtve nasilja, še opozarjajo nevladne organizacije. Kot izredno pozitiven so ocenili projekt Zagovornik – glas otroka, ki poteka pri Varuhu. Nujno bi bilo po njihovem mnenju nazaj vrniti rešitev v kazenskem zakoniku glede preganjanja grožnje, ki ne sme biti na zasebno tožbo, saj se žrtve praviloma ne odločajo za preganjanje storilcev in ne pritoževanje organom. Opozorili so še na neenotno prakso delovanja centrov za socialno delo in na še vedno prisoten problem neplačevanja preživnin.
Opozorili so tudi na zastarele doktrine odnosov v družini v mnenjih sodnih izvedencev, ki nastopajo v primerih nasilja v družini, vprašljiva je njihova strokovnost. Strinjali so se, da je delovanje izvedencev nujno urediti sistemsko, pri tem je namestnik Dolčič sogovornice in sogovornike seznanil tudi z dobro prakso v sosednji Hrvaški.
Civilna družba ne sme postati podaljšana roka države, so opozorili, in skozi konkretne primere ilustrirali vse večjo tendenco omejevanja delovanja civilne družbe skozi financiranje programov, ki je iz leta v leto bolj nestabilno.
Varuh bo ugotovitve in opozorila civilne družbe, ki jih večinoma zaznava tudi sam, dodatno preučil in pozval pristojne k preoblikovanju praks in predpisov.
