► predlog DPM

► odziv pristojnih

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica pacienta, ko je zdravljenje zaključeno, vrne v zavod, iz katerega je bil napoten v bolnišnico ali pa v primeru, ko povratek domov ni mogoč, poišče s pomočjo socialne službe zanj drugo ustrezno namestitev, npr. v (posebnem) socialno varstvenem zavodu[1].

DPM: Predlagamo, da se o možnostih za ustrezno financiranje vzpostavitve psihogeriatričnega oddelka in njegovo ustrezno kadrovsko popolnjenost, Bolnišnica posvetuje s pristojnimi ministrstvi, o odzivu pa po potrebi seznani tudi Varuha.

DPM: Predlagamo, da si Bolnišnica še naprej prizadeva, da do namestitve na zasilnih ležiščih ne bi prihajalo pogosto, predvsem pa, da bi pacienti na teh ležiščih ostali najkrajši možni čas[2].

DPM: Predlagamo, da si Bolnišnica prizadeva, da imajo vsi pacienti primerljive pogoje za bivanje, pa čeprav gre za kratkotrajno namestitev. Bolnišnica naj skuša najti prostorsko rešitev, da bi bila pri vseh, (tudi zgolj začasnih posteljah), nameščena nočna omarica, da se pacientu omogoči tudi shranjevanje osebnih predmetov in oblačil v (večjo) omaro, ki ni pretirano oddaljena od postelje.

DPM: Predlagamo, da se dostop do osebnih predmetov, shranjenih v omarah, omeji le pacientom, kjer bi lahko zaradi njihovega bolezenskega stanja dostop do oblačil in drugih osebnih predmetov predstavljal nevarnost zanje ali druge.

Vsekakor sprejemamo in razumemo pojasnilo Bolnišnice, če se nanaša na vredne predmete, ki jih imajo pacienti pri sebi ob sprejemu v Bolnišnico (denar, mobilni telefoni, nakit in podobno). Vendar po drugi strani vseeno menimo, da bi preostali osebni predmeti, predvsem oblačila, higienski pripomočki in podobno morali biti pacientom, pri katerih ti ne predstavljajo nevarnosti, stalno na voljo in dostopni, torej brez prošnje osebju. Način delitve bi bil lahko podoben, kot so pacienti upoštevajoč varnostno oceno že sedaj deljeni glede možnosti (samostojnih) izhodov.

DPM: Predlagamo, da se na vratih sob, kjer se izvaja video nadzor namesti ustrezno opozorilo. Hkrati predlagamo, da Bolnišnica posebno skrb nameni temu, da so v sobah z video nadzorom nameščeni le pacienti ali pacientke, kjer je takšen nadzor nujno potreben zaradi njihove varnosti, ne pa tudi drugi pacienti.

DPM: Predlagamo, da se tudi na oddelkih pod posebnim nadzorom Bolnišnice omogoči ter spodbuja nošnjo osebnih oblačil, še posebej to velja za spodnje perilo, razen v zelo izjemnih primerih, ko to otežkočajo ali celo onemogočajo posebnosti telesnega zdravstvenega stanja bolnika oziroma potrebe po medicinskih intervencijah.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica v primeru zaračunavanja stroškov pranja perila ali dnevnih oblačil pacienta upošteva dejanske stroške pranja in od teh odšteje prihranek, ki ga ima, ker pri posameznem pacientu ni treba (tako pogosto) prati bolnišnične pižame. Verjetno bi bilo pri zaračunavanju stroškov pranja smiselno upoštevati tudi socialni položaj pacienta.

DPM: Predlagamo, da se pacientom, ki se jim omogoči izhod v okolico Bolnišnice (samostojno ali v spremstvu), zagotovi dnevna oblačila. To je namreč, upoštevajoč že navedene argumente, zaradi krepitve osebne identitete in samozavesti pacienta še veliko bolj nujno ob izhodih iz (varnega okolja) oddelka, kjer se srečujejo z ljudmi iz okolice in pridejo v vsakdanje življenjske situacije. Ravno tako je to nujno zaradi vplivov okolja, ki lahko ob izhodu v tanki pižami pripeljejo do poslabšanja pacientovega fizičnega zdravstvenega stanja.

DPM: DPM pozdravlja okrasitev dnevnih prostorov, hkrati pa predlaga, da Bolnišnica sobe pacientov, vsekakor pa predvsem tudi v večji meri hodnike, opremi z izdelki pacientov, ki imajo estetsko (pa tudi optimistično) vrednost. Dekoracija prostora za paciente namreč predstavlja tudi določeno vizualno stimulacijo, ki naredi prostor bolj domač in tako pacientu prijazen.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica prouči možnosti za pridobitev prostora, kjer bi se lahko pacientke oziroma pacienti nemoteno in z določeno mero zasebnosti družili z obiskovalci.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica pacientom in pacientkam, ki sami zaradi zadržanje ne morejo pridobiti osnovnih higienskih pripomočkov (zobne krtačke, zobna pasta, higienski vložki), pa ti niso zajeti s stroški zdravstvene oskrbe, te zagotovi iz lastnih sredstev oziroma jih pridobi morebiti s pomočjo pristojnega centra za socialno delo, s pomočjo humanitarnih organizacij ali na drug ustrezen način (npr. donacija).

DPM: Predlagamo, da se Bolnišnica obrne na pristojni center za socialno delo in skuša skupaj z njimi poiskati rešitev v primeru nepričakovanih odpustov pacientov, ki so v socialni stiski in si tudi drugačne me morejo zagotoviti prevoza domov[3].

Strinjamo se z Bolnišnico, da bi bila povezava s pristojnim centrom za socialno delo v zadnjem hipu, torej takrat, ko bi nekdo že čakal na pot domov, prepozna. Zato smo tudi predlagali, da se Bolnišnica že sedaj, torej pred ponovnim podobnim primerom, kot smo mu bili priča ob obisku DPM, obrne na center za socialno delo in skupaj z njim oblikuje načrt reševanja podobnega primera, če do njega v prihodnosti znova pride. Ravno tako bi za takšen primer morebiti lahko določena sredstva predvidel center za socialno delo oziroma bi se Bolnišnica lahko zaradi spremembe očitno neustrezne in neživljenjske zakonske rešitve obrnila na pristojno ministrstvo in o tem seznanila tudi Varuha.

DPM: Predlagamo, da se sklene ustrezni dogovor s Splošno bolnišnico Celje o zagotavljanju urgentnega laboratorija za analizo vzorcev krvi in dogovor o transportu teh vzorcev med Bolnišnico in urgentnim laboratorijem v Celju.

DPM: Predlagamo, da nas Bolnišnica z morebitnimi težavami zaradi (ne)dostopnosti nujne medicinske pomoči ljudem s psihično motnjo po načrtovani reorganizaciji službe nujne medicinske pomoči v Sloveniji v odročnejših krajih seznani.

DPM: Predlagamo, da se z ustrezno spremembo obrazca SPR 05 zagotovi, da bo pooblaščeni zdravnik vedno zapisal tudi uro, ko je bilo sodišču posredovano obvestilo o zadržanju, saj bo s tem izkazano, da je bil spoštovan zakonsko določeni rok. Lahko pa se priloži tudi dokazilo o poslanem sporočilu, npr. izpisek telefaksne naprave[4].

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica Okrajno sodišče v Celju seznani z zahtevo, da se zdravnike na narok vabi pisno in ob tem navede tudi svoje pomisleke do ustnega vabljenja med samim narokom. Z odgovorom sodišča lahko Bolnišnica seznani po potrebi tudi Varuha[5].

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica izvede vse potrebne ukrepe, da se pacientu ali pacientki ob izvajanju PVU zagotoviti zasebnost, morebiti z odstranitvijo drugih postelj, namestitvijo ustreznih paravanov ali drugo ločitvijo tistega, nad katerim se izvaja PVU, od ostalih pacientov.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica izdela navodila za ravnanje osebja ob izvajanju ukrepov ob sprejemu s predvideno potrebo po uvedbi PVU. Hkrati naj preveri možnosti za spremembo lokacije sprejemne ambulante. Bolnišnica lahko pristojno ministrstvo tudi seznani s težavami in dilemo glede izvedbe PVU že v sprejemni ambulanti in transportu pacienta z že uvedenim PVU na postelji na oddelek pod posebnim nadzorom, z odgovorom ministrstva pa seznani tudi Varuha.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica oziroma njeno osebje zadosten poudarek daje skrbnemu izpolnjevanju obrazcev, torej tudi obrazca »Obvestilo o posebnem varovalnem ukrepu (PVU)«, saj je le tako možen tudi ustrezen nadzor nad postopkom izvajanja PVU in ugotovitev ali so bile spoštovane vse zakonske zahteve za izvedbo ukrepa. 

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica zdravnike, ki PVU odrejajo posebej opozori, da je PVU skrajni ukrep in da mora biti iz medicinske dokumentacije vedno razvidno, če in kateri milejši ukrepi so bili izvedeni pred uvedbo PVU.

DPM: Predlagamo spremembo obrazcev za izvajanje PVU. Obrazec bi bilo smiselno dopolniti z rubriko o izvedenih ukrepih pred uvedbo PVU (na primer, pogovor, tehnike deeskalacije, dodatna medikamentozna terapija, itd. ...). Smiselno bi bilo dodati seznam tehnik na obrazec in ob izpolnjevanju obrazca le označiti, katere tehnike so bile uporabljene pred uvedbo PVU, podobno kot je to podano za razlog uvedbe PVU. 

DPM: Predlagamo, da se informacije o pravicah in dolžnostih ter o možnosti pritožbe pacientom posredujejo v njim razumljivem jeziku ponovno po sprejemu, ko so ob izboljšanju svojega zdravstvenega stanja podane informacije tudi sposobni razumeti.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica razmisli o ureditvi prostora, kjer bi se pacient lahko z izbranim zagovornikom srečal in pogovoril brez prisotnosti drugih pacientov in zaposlenih, kjer bi jima bila torej zagotovljena zasebnost.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnice čim prej vzpostavi pogoje za začetek izvajanja nadzorovane obravnave v primerih pacientov, pri katerih je ta potrebna, v vmesnem času pa se dogovori za izvajanje le te s katero izmed bližjih ustanov.

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica zagotovi, da se pisma pacientov ne odpirajo, ne glede na to, ali je na pismu najprej navedena Bolnišnica ali ime in priimek pacienta, če gre za osebno poštno pošiljko[6].

DPM: Menimo, da mora osebje glede udeležbe in sodelovanja pri delovni terapiji paciente predvsem spodbujati in motivirati. Negativni odziv osebja ali celo kaznovanje pacientov pa vsekakor ni dopustno[7].

DPM: Predlagamo, da Bolnišnica v primerih, ko je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost in je bil zadržan na podlagi soglasja zakonitega zastopnika, o namestitvi obvesti sodišče, da izpelje ustrezni postopek po ZDZdr[8].

DPM: Predlagamo, da se pacientom, ki imajo za to zdravstvene razloge, omogoči daljši čas obrokov pri osebah, ki to želijo.

DPM: Predlagamo, da se pacientom zagotovi varno prižiganje cigaret v kadilnici s pritrjenim vžigalnikom ali prižiganje cigaret s strani osebja oddelkov.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se bolniki iz Bolnišnice praviloma vedno vrnejo v zavod, iz katerega so bili napoteni, zelo redko se namreč zgodi, da ta povratek ni mogoč. Če se to zgodi, s pomočjo socialne službe, ki jo imajo v Bolnišnici, zanj najdejo drugo ustrezno domsko namestitev, na katero pa je potrebno včasih tudi počakati.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so v letu 2015 obvestili področni ZZZS o potrebi po psihogeriatrični enoti. Seveda je to priporočilo z njihove strani, odgovora drugih pristojnih institucij v Republiki Sloveniji za enkrat še nimajo.

Ministrstvo: V odgovoru na končno poročilo je Ministrstvo za zdravje navedlo, da podpira predlog vzpostavitve prihogeriatričnega oddelka v Bolnišnici, ko bodo to omogočali ustrezni prostorski, kadrovski in finančni pogoji.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da si za to že prizadevajo. Tudi sami se zavedajo, da je zasilno ležišče slaba, neustrezna rešitev za pacienta, ki je sprejet na varovani oddelek. Do takih situacij pride največkrat med vikendi. Bolnišnica je pojasnila, da se je potrebno zavedati, da je lahko občasno med vikendom sprejetih tudi po deset bolnikov na enem od sprejemnih oddelkov in v praksi dejansko ne morejo zagotoviti toliko prostih rezervnih ležišč. V Bolnišnici so se dogovorili, da od septembra dalje na obeh sprejemnih oddelkih vodijo evidenco v katero se vpisuje število dni, ko prihaja do uporabe zasilnih ležišč, število uporabljenih tovrstnih ležišč, vodi pa se tudi evidenca, ali je do teh primerov prišlo med vikendom ali med delovnim tednom. To evidenco bodo vodili eno leto. Čeprav se zavedajo, da je vsak tak primer slaba rešitev, pa bodo na ta način dobili vsaj ilustrativni prikaz, kako pogosto se v Bolnišnici to dogaja.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da glede na aktualne prostorske možnosti na sprejemnih oddelkih v Bolnišnici za enkrat v tem smislu ne vidijo drugih realnih možnih rešitev, kot jih imajo do sedaj.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so pacienti na oddelku pod posebnim nadzorom predvsem zato, ker je narava njihovega bolezenskega stanja taka, da potrebujejo večjo stopnjo nadzora. Kljub temu, da pacienti pogosto navzven - v vedenju - delujejo zadovoljivo urejeni, pa gre za osebe, ki jemljejo večje doze medikamentozne terapije, ki vpliva na njihovo sposobnost koncentracije, na oslabljeno koncentracijo pa vpliva tudi sama bolezen v svoji pojavni obliki. Pri pacientih, pri katerih so bolj izražene motnje koncentracije, se lahko dogaja, da izgubljajo ključe, puščajo odprte omare in imajo pomanjkljiv nadzor nad svojimi predmeti. Tudi za samega bolnika je najbolj varno, da v tem stanju bolezni druga oseba – nadzorni oddelek poskrbi zanj oziroma za njegove vredne stvari. Zdravstveno osebje pacientom vedno odpre omare takrat, ko ti to želijo oziroma imajo potrebo, da iz omar vzamejo svoje osebne stvari.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se strinjajo s potrebo po namestitvi opozorila o video nadzoru in da bodo ustrezno oznako namestili. Hkrati so pojasnili, da so v sobah z video nadzorom že sedaj nameščeni predvsem tisti pacienti, ki ta video nadzor zaradi svoje varnosti potrebujejo. Zaradi prostorske stiske pa se dejansko dogaja, da je v takšno sobo nameščena tudi oseba, pri kateri tolikšna stopnja nadzora ni potrebna.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so na obeh timskih sestankih že odprli vprašanje nošnje osebnih oblačil in začeli iskati poti za vsaj delno uresničitev tega. Menijo, da je problem kompleksen. Na sprejemnih oddelkih so pogosto hospitalizirani pacienti, ki sami ne morejo zagotovitev rednega higienskega standarda, velikokrat jim v tem smislu tudi svojci ne morejo pomagati. Tudi v Bolnišnici vidijo potrebo po tem, da to področje uredijo skladno s priporočili RSK za psihiatrijo, predvsem pa skladno s potrebami hospitaliziranih.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da je vodja delovne terapije o priporočilu že obveščena, v to smer bodo tudi izpeljali nadaljnje korake.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se na obeh varovanih oddelkih soočajo z zelo veliko prostorsko stisko in vsak poseg v oddelek bi dejansko pomenil zmanjšano število postelj, kar pa bi bilo glede na potrebe regije zaenkrat zelo rizično in dejansko neustrezna rešitev problema.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da imajo to deloma že dogovorjeno in da bodo to izvajali tudi v prihodnje.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da v tem primeru tudi povezava s centrom za socialno delo verjetno ne bi dala odgovora v istem dnevu. V preteklosti so res imeli finančni fond za ureditev takih problemov, ko pacienti niso imeli denarja za pot domov. Je pa ta v neskladju z aktualno zakonodajo, zato so bili prisiljeni fond ukiniti.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da gre za tehtno in argumentirano vprašanje, na katerega bodo odgovor morali šele poiskati.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da to lahko naredijo, želijo pa opozoriti, da je spisek telefaksnega poročila sodišču vedno priložen - spet z obvestilom strokovnemu direktorju o hospitalizaciji proti volji. Ta mapa se nahaja v sprejemni pisarni PB Vojnik.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da bodo to vsekakor storili.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se strinjajo, da gre za enega večjih problemov na oddelkih pod posebnim nadzorom v Bolnišnici. Navajajo, da odstranitev drugih postelj preprosto ni mogoča zato, ker bi s tem manjšali število postelj na teh oddelkih. Tudi ustreznejši paravani v tem smislu ne bi predstavljali bistvene spremembe v dani situaciji. Bolnišnica meni, da bi zmanjšanje števila postelj pomenilo, da bi večkrat prihajalo do situacij z namestitvami na zasilnih ležiščih, kar spet ne bi predstavljalo dobre rešitve za odpravo tega problema.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da že
ima takšna navodila in da skladno z zakonodajo potekajo tudi izobraževanja, katerih se morajo enkrat letno udeležiti vsi, ki sodelujejo pri izvedbi PVU. Na izobraževanjih se informirajo tudi o deeskalacijskih tehnikah. Če je sprejet bolnik na način protivoljne hospitalizacije in je poleg reševalne ekipe prisotna tudi policija, ga ta s povabilom sprejemnega psihiatra tudi pospremi na oddelek in v primeru potrebe po PVU pri tem tudi sodeluje. Problem nastopi takrat, ko spremstva policije ni, osebje psihiatrične bolnišnice pa je postavljeno v vlogo, da ni samo zdravstveno osebje, temveč je tudi osebje, ki mora izvesti represivni ukrep. Gre za dilemo, ki je postavljena v celoten slovenski prostor.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se s predlogi glede spremembe obrazcev, ki jih je treba izpolniti ob uvedbi PVU strinjajo, o tem so se že pogovarjali, v prihodnje bodo to tudi izvedli.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so informacije o pravicah in dolžnostih na oglasni deski, pripravljajo pa tudi brošuro za svojce, s katero bodo tudi njim lahko posredovali potrebne informacije.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so bila do sedaj takšna srečanja v prostorih zdravnika, tako je bila pacientu in zagovorniku tudi zagotovljena zasebnost.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, sta dne 15. 9. 2015 dve delavki Bolnišnice opravili končni izpit za pridobitev licence za nadzorovano obravnavo.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so priporočilo DPM sprejeli.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da se s priporočilom DPM strinja, ob tem pa poudarila, da imajo zelo vestne in v komunikacijskem smislu dobro usposobljene delovne terapevte, ki so vešči pozitivne komunikacije. Bolnišnica je poudarila, da se je treba zavedati, da smo Ijudje zelo različni in informacije, ki jih dobivamo od zunaj, vedno razumemo skozi lasten referenčni okvir.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so zdravniki o tem že obveščeni in bodo to tudi izvajali.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da so to izvajali že do sedaj, zato tega ne zaznavajo kot težavo. Poudarjajo, da je ustrezen apetit celo eden od kriterijev duševnega zdravja in v tem smislu to spodbujajo.

Bolnišnica: Bolnišnica je v odgovoru na predhodno poročilo pojasnila, da po navedbi odgovorne osebe za enkrat v Bolnišnici nimajo podatkov o možnosti nakupa pritrjenih vžigalnikov.