Pobudnik, mlajši moški, je v elektronskem pismu Varuhu človekovih pravic RS navajal, da se je zaradi družinskih okoliščin moral odseliti od doma. Bil je prejemnik denarne socialne pomoči. Zaradi domnevne napake Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je bil izbrisan iz evidence brezposelnih. Posledično je izgubil pravico do denarne socialne pomoči, zato ni mogel plačevati najemnine in se je moral izseliti. Stanodajalec je pri Upravni enoti Litija (UE Litija) sprožil postopek odjave oz. ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Po šestih mesecih se je lahko ponovno prijavil v evidenco ZRSZ in ponovno pridobil pravico do denarne socialne pomoči. V tem času pa ga je UE Litija izbrisala iz registra stalnega prebivališča, čeprav jim je pojasnil, da nima bivališča, da prespi danes pri enem, jutri pri drugem prijatelju in da je zaprosil za prijavo zakonskega prebivališča na naslovu Centra za socialno delo Litija (CSD Litija), kjer je bil prejemnik denarne socialne pomoči. Na UE Litija naj bi prejel pojasnilo, da ga ne morejo prijaviti na naslovu CSD Litija, ker ta ni izdal soglasja. CSD Litija pa naj ne bi izdajal soglasij, ker upravna enota po uradni dolžnosti prijavi stalno prebivališče na njihovem naslovu, če je oseba do tega upravičena. Pobudnik se je tako znašel v začaranem krogu, na cesti in brez vseh sredstev za preživljanje. Posledično je namreč izgubil še pravico do denarne socialne pomoči (prejel je celo odločbo o obveznosti vračila neupravičeno prejete pomoči).
V želji, da bi pobudniku pomagali pri prijavi zakonskega prebivališča na naslovu CSD Litija, smo opravili poizvedbo pri CSD Litija in UE Litija. Iz prejetih pojasnil je izhajalo, da je bila UE Litija seznanjena, da je bil pobudnik v preteklosti prejemnik denarne socialne pomoči. Potrdili so, da se je pri njih oglasil po izbrisu iz registra in jih seznanil, da nima prebivališča in da prespi pri različnih prijateljih. Poleg tega je pobudnik, kot je navedel v pobudi, v mesecu, ko je bil izbrisan iz registra na CSD Litija vložil novo vlogo za denarno socialno pomoč. Ta mu je bila z naslednjim mesecem tudi odobrena, kasneje pa odvzeta, saj je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva RS in s tem ni več izpolnjeval zakonskih pogojev zanjo.
Od UE Litija smo tako terjali dodatno pojasnilo, zakaj po tem, ko se je pobudnik po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva RS oglasil na UE Litija, niso ukrepali v skladu z novo prejetimi informacijami. Če ne prej, sta bila torej vsaj takrat izpolnjena oba pogoja iz četrtega odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), to je bivanje na območju CSD Litija in prejemanje pomoči v materialni obliki (pri čemer zadostuje že prejemanje pomoči v preteklosti.
Hkrati smo pobudniku svetovali, da naredi vse potrebno v zvezi s prijavo zakonskega prebivališča na naslovu CSD Litija. S tem smo seznanili tudi UE Litija in istočasno izrazili pričakovanje, da bodo postopali v skladu z zakonskimi določbami in pobudniku v skladu s svojimi pristojnostmi pomagali.
UE Litija je v odgovoru pojasnila, da je pobudnik ob obisku pri njih povedal, da prespi pri prijateljih, ni pa hotel povedati, pri katerih in kje. Uradnica, ki je vodila postopek, mu je takrat ustno pojasnila, da je najhitrejši način, da ponovno dobi denarno socialno pomoč ta, da takoj prijavi stalno prebivališče pri sorodnikih ali pri prijateljih, saj za prijavo stalnega prebivališča potrebuje le soglasje lastnika oz. enega izmed solastnikov. Sam postopek prijave zakonskega prebivališča na sedežu CSD pa je dolgotrajnejši. Treba je uvesti postopek resničnosti prijave po 7. odstavku 7. člena ZPPreb. Samo soglasje CSD ni dovolj, kot je to v primeru prijave »običajnega« stalnega ali začasnega prebivališča, saj gre v tem primeru za fiktivno prebivališče. UE Litija se je sklicevala tudi na težave pri vročanju pošte, če stranka v postopku ne sodeluje.
UE Litija je poudarila, da so za ureditev statusa pobudnika več kot korektno storili vse, kar je v njihovih močeh in pristojnostih. Navedli so še, da se pobudnik pri njih ni več oglasil. Zato so izrazili dvom v njegov posluh za ureditev lastnega statusa. To so utemeljevali z ostalimi podobnimi primeri, saj so do sedaj vedno zadeve uspešno rešili v korist stranke.
V zaključnem mnenju, poslanem na UE Litija, smo poudarili, da se v odgovoru niso opredelili do dejstva, da so bili seznanjeni, da je bil pobudnik že v preteklosti prejemnik denarne socialne pomoči, pa tudi iz odgovora v času po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva niso bile razvidne vse njihove aktivnosti, zaradi katerih CSD Litija niso zaprosili za soglasje. Razumemo, da so ravnali v skladu s pojasnilno dolžnostjo, ko so pobudnika napotili na prijavo stalnega prebivališča pri prijateljih, pri katerih občasno prespi. Vendar pa glede na vse okoliščine primera (ki jih gotovo poznajo bolje kot mi) že takrat ni bilo izgledov, da bo pobudnik pri tem uspešen. Lahko tudi, da je videti, kot da pobudnik ni imel interesa za ureditev svoje situacije. Kljub temu bi, glede na dejstvo, da gre za posebej ranljivo skupino posameznikov, ki se zaradi nepoznavanja ureditve v celoti ne zavedajo vseh posledic morebitne opustitve ali ne dovolj aktivnega pristopa k reševanju problema, pričakovali bolj aktivno vlogo upravne enote.
Čeprav morda nismo poznali vseh okoliščin primera, smo vseeno pričakovali, da bi UE Litija v skladu z načelom dobrega upravljanja k zadevi pristopila aktivneje in že po tem, ko se je pobudnik oglasil pri njih in pojasnil, da nima prebivališča in da prespi pri različnih prijateljih, sprožila postopek prijave zakonskega prebivališča. Glede na vse navedeno smo pobudo ocenili kot utemeljen. 4.2-18/2016
