3. oktobra 2017 je v Državnem zboru RS potekala 18. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki so se je udeležili varuhinja Vlasta Nussdorfer, njeni namestniki Ivan Šelih, dr. Kornelija Marzel in Miha Horvat ter direktorica strokovne službe Varuha Martina Ocepek. Sklicala jo je predsednica komisije Eva Irgel, ki je na sejo povabila tudi predstavnice in predstavnike državnega sveta, vlade, ministrstev, nekaterih uradov, sodne veje oblasti ter nevladnih organizacij. Na dnevnem redu seje je bila za Varuha izjemno pomembna tematika, obravnava treh poročil, dveh rednih in enega izrednega. Varuh je namreč državnemu zboru poslal že dvaindvajseto redno Letno poročilo o delu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v letu 2016, Poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma (DPM) v letu 2016 ter Posebno poročilo o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov.
V omenjenih poročilih o spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter o pravni varnosti ljudi, ki se znajdejo v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, poročamo o ugotovitvah Varuha glede zatrjevanih kršitev, ki jih Varuh dobi od pobudnikov ter o nekaterih širših vprašanjih, ki jih Varuh obravnava na lastno pobudo.
Zato so poročila tudi svojevrsten pregled ugotovljenih sistemskih in povsem konkretnih kršitev človekovih pravic. Z njimi nastavljamo ogledalo vsem, ki bi se v njem morali prepoznati, pa če jih v poročilu imenujemo ali ne.
Varuhinja je na seji med drugim poudarila, da ugotavlja premike in da je zaznati sistematično odpravljanje nekaterih kršitev. Zadovoljna je, da Ministrstvo za pravosodje v imenu Vlade RS budno spremlja uresničevanje Varuhovih priporočil in pripravlja vmesne preglede stopnje njihovega uresničevanja. Žal pa Varuh kljub temu ugotavlja, da nekatera priporočila trdovratno vztrajajo na listi neuresničenih. Mednje sodijo priporočila, ki se nanašajo na neučinkovitost delovanja nekaterih kontrolnih, nadzornih mehanizmov, ki bi morali vedno ustrezno, hitro, strokovno in učinkovito opravljati svojo družbeno vlogo.
Kršitve, na katere Varuh vztrajno opozarja, dobijo v nekaterih primerih svoj epilog žal šele na Evropskem sodišču za človekove pravice. Ob upoštevanju Varuhovih ugotovitev in priporočil bi mnogim povzročili manj gorja, izognili bi se izplačevanju odškodnin za kršitve, storjene v preteklosti in ugled države v svetu ne bi bil omajan.
Varuh izreka vse priznanje odlični praksi, ki se je uveljavila v slovenskem prostoru, da izvršilna in zakonodajna veja oblasti namenjata poročilom Varuha ustrezno pozornost, dovolj časa za temeljite razprave ter sprejemata priporočila Varuha kot zavezujoča za vse institucije in vse funkcionarje na vseh ravneh. Ustrezno pozornost tem razpravam namenjajo tudi mediji, zlasti javna radiotelevizija.
Vsa priporočila Varuha, objavljena v poročilu za leto 2016, je Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti sprejela. S poročilom Komisije bo predsednica Eva Irgel seznanila poslanke in poslance na plenarni seji državnega zbora v oktobru, ko bodo obravnavali omenjena poročila Varuha.
