Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije ni skladno z načelom pravičnosti, če se posamezniku naprti odgovornost za napake nosilca javnih pooblastil oziroma oblastnih organov. V konkretnem primeru pristojni center za socialno delo odgovornosti za napako ni želel prevzeti in je Varuh lahko pobudnika le seznanil z možnostjo, da svoja stališča uveljavlja v sodnem postopku.
***
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo pobudnika, ki je od leta 2017 dalje skladno z opredelitvijo v sklenjeni sodni poravnavi plačeval preživnino za otroka. V tej je bilo navedeno, da je pobudnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega centra za socialno delo (CSD). Ta je pobudnika februarja 2025 obvestil, da se je na CSD zgodila nepojasnjena sistemska napaka, zaradi katere vsa leta niso izdajali obvestil o usklajevanju preživnine. Po mnenju CSD je bil pobudnik preživnino dolžan poravnati v višjih zneskih za nazaj, torej od leta 2017 dalje, saj gre za pravico otroka, čeprav pobudnik ni prejemal obvestil o uskladitvi preživnine.
Po mnenju Varuha je bilo nesporno, da je bil otrok od leta 2017 dalje upravičen do preživnine v višini, določeni s sodno poravnavo in nato ustrezno usklajevani z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, in tudi, da v tem obdobju preživnina ni bila usklajevana, s čimer je dejansko prišlo do prikrajšanja otroka. Res je, kot je navedel CSD, da sta bila oba starša ob sklenitvi sodne poravnave seznanjena z usklajevanjem preživnine, vendar je bila po mnenju Varuha največja odgovornost za izpad dolžnega obveščanja o usklajevanju preživnine na CSD. Varuh meni, da bi bilo najmanj v neskladju z načelom pravičnosti, na katerega se Varuh lahko sklicuje skladno z določbo 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, če bi pobudnik nosil vso odgovornost za napako CSD.
Varuh je tako CSD podal predlog, da v zvezi s škodo, ki je nastala zaradi njihovega neizpolnjevanja obveznosti izdaje obvestil o uskladitvi preživnine, skladno z načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, preuči vse okoliščine zadeve in možnost prostovoljnega pristopa k povrnitvi otroku nastale škode na način, da se s starši oziroma predvsem z materjo otroka dogovori o načinu povrnitve nastale škode. CSD predlogu Varuha ni sledil.
Varuh je pobudnika seznanil, da Varuh ne more odločati o njegovi dolžnosti plačila preživnine in ga opozoril, da stališča Varuha niso zavezujoča in ne vplivajo na pobudnikov pravni položaj. Varuh je pobudniku predlagal, da v primeru, da z materjo otroka ne bosta uspela najti sporazumne rešitve, mora mati svoj zahtevek uveljavljati po sodni poti. V sodnem postopku bo lahko tudi pobudnik uveljavljal svoje ugovore, pri tem pa si lahko pomaga tudi z odvetnikom. 21.2-2/2025
