Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, skupaj s predstavnikom ene izmed izbranih nevladnih organizacij (Rdeči križ Slovenije), po predhodni najavi, 25. novembra 2009 obiskal Socialno varstveni zavod Dutovlje (v nadaljevanju: SVZ Dutovlje) in opravil ogled varovanega oddelka. Nazadnje smo ga obiskali v vlogi Varuha, leta 2007.

SVZ Dutovlje je posebni socialni zavod za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in oziroma ali razvoju ter za osebe z več motnjami. Njegova kapaciteta je 169 postelj. 145 stanovalcev je nastanjenih v matični stavbi v Dutovljah, 24 jih živi v dislocirani bivalni enoti v Sežani. V matični stavbi je organiziranih šest domov oziroma oddelkov: dom Grlica, dom Lastovka, dom Sinica, dom Taščica, dom Brinjevka in dom Slavec. Varovani oddelek je dom Grlica s kapaciteto 24 postelj.

Varovani oddelek ima eno enoposteljno sobo, dve dvoposteljni in štiri petposteljne sobe. Stališče DPM je, da petposteljne sobe ne omogočajo zadostne zasebnosti stanovalcem, več je tudi možnosti za konflikte med njimi. SVZ Dutovlje smo predlagali postopno ukinitev petposteljnih sob in njihovo preureditev v dvoposteljne (glede na velikost izjemoma največ triposteljne). V tej smeri smo tudi podprli prizadevanja SVZ Dutovlje, ki si želi zmanjšati kapaciteto na 100 postelj.

Predvsem v večnamenskem prostoru, jedilnici in hodniku varovanega oddelka smo zaznali slab zrak oziroma neprijeten vonj, zato smo predlagali, da se prostore ustrezno prezračuje. Prav tako smo bili neprijetno presenečeni nad brezosebnostjo večnamenskega prostora, jedilnice, hodnika in sob varovanega oddelka. Stene prostorov so bile sicer prepleskane v toplih tonih, vendar so bile prazne. Pojasnjeno nam je bilo, da bi stanovalci predmete in slike po stenah uničili oziroma jih raztrgali. Kljub temu je DPM vztrajal, da bi se dalo prostore prijetneje opremiti npr. z izdelki stanovalcev (v prostorih delovne terapije smo imeli priložnost videti več takih izdelkov), koledarjem letnega časa in dneva, s fotografijami z izletov ipd. Prostori bi bili tako prijaznejši, morebitno poškodovanje razstavljenih izdelkov in drugih slik pa ne bi predstavljajo večje finančne škode. SVZ Dutovlje nas je naknadno obvestil, da so v sobe obesili slike in izdelke delovne terapije. Trudijo se, da bi vsak od stanovalcev imel pri sebi tudi osebne predmete, ki jih nekateri ob prihodu v zavod sploh niso imeli.

Ob ogledu sob smo opazili, da je inventar v njih (pre)skromen, ponekod tudi pomanjkljiv. V sobah so bile postelje in garderobne omare, prostora za drugo opremo (mize, stoli) pa bolj kot ne niti ni. Nad posteljami ni bilo tudi nočnih lučk. Stanovalci svoja dnevna oblačila odlagajo kar na rob postelje ali na nočno omarico. Tudi slednje niso bile nameščene povsod. Pri eni izmed postelj je nočno omarico nadomeščal stol. Vodstvo SVZ Dutovlje je pojasnilo, da so nočne omarice ponekod odstranjene iz varnostnih (če obstaja  npr. verjetnost, da bi se ob dviganju iz postelje ali obračanju v postelji stanovalec lahko zaletel vanjo in se pri tem poškodoval) in drugih razlogov (tako npr. nima nočne omarice stanovalec, ki je imel navado vanjo urinirati, pa tudi stanovalec, ki svoja dnevna oblačila zvečer raje odloži na stol). Naš predlog je bil, da se v takih primerih odstranjene nočne omarice nadomesti z drugo odlagalno površino ob postelji. V eni izmed psihiatričnih bolnišnic, ki smo jo obiskali, so npr. nočne omarice iz varnostnih razlogov raje nadomestili s poličkami nad posteljami. Poleg tega smo SVZ Dutovlje predlagali, da preuči tudi možnosti za siceršnjo boljšo opremljenost sob in da naj se manjša popravila inventarja opravljajo sproti, saj smo v eni od sob opazili, da je ena od treh luči pregorela, pri eni pa je bila razbita platfonjera.  

Na oddelku so tudi štiri stranišča, eno stranišče za invalide, štirje tuši in negovalna kopalnica. Stanovalce se kopa enkrat tedensko oziroma po potrebi, pomoč pri vzdrževanju ustne higiene jim je nudena vsak dan zjutraj. Vsak teden jim je omogočena tudi pedikura, po potrebi striženje las in brez doplačila tudi storitev urejanja pričeske stanovalkam, ki si to želijo. V tej smeri smo pohvalili skrb SVZ Dutovlje za zunanjo urejenost stanovalcev. Opazili pa smo, da stanovalcem za brisanje rok niso na razpolago papirnate brisačke, ampak zgolj tiste iz blaga. DPM je zato predlagal, da SVZ Dutovlje preveri higienski vidik uporabe brisač iz blaga za brisanje rok.

Ob prejšnjem obisku smo kritizirali zaklepanje sob na varovanem oddelku preko dneva, s čimer je SVZ Dutovlje poskušal stanovalce spodbujati h gibanju, sicer naj bi večji del dneva preležali. Takrat smo se strinjali, da je telesna aktivnost za stanovalce pomembna, predlagali pa smo, da se poišče ustreznejši način za dosego tega cilja. Ob tokratnem obisku sobe niso bile več zaklenjene in (le) nekaj stanovalcev je v njih počivalo.

Stanje zaposlenih v SVZ Dutovlje je v skladu s kadrovskimi normativi, razen varuhov, ki jih je bilo ob našem tokratnem obisku 16 (varuhi in animatorji), potrebovali pa bi jih 21. Ne prevladuje več medicinski model dela s stanovalci, temveč socialni, kar smo pozdravili. V ta namen je zaposlenega več strokovnega kadra s področja socialnega varstva: psiholog, socialni pedagog, specialni pedagog, trije animatorji in petnajst varuhov. Ta kader obravnava tudi stanovalce varovanega oddelka. Ob ogledu oddelka in pregledu razporeda zaposlenih smo ugotovili, da dva dni pred našim obiskom na oddelku ni bilo prisotnega nobenega varuha (23.11. in 24.11.), prav tako ga ni bilo na dan našega obiska (25.11.). Kako bo njegova prisotnost zagotovljena v naslednjih dneh nam pristojni niso znali pojasniti. Pojasnjeno nam je namreč bilo, da je razlog v bolniških odsotnostih. Tovrstno razlago bi lahko sprejeli kvečjemu za prvi dan nenapovedane odsotnosti, nikakor pa ne za tri dni ali celo več, zato smo predlagali, da se SVZ Dutovlje hitreje odzove in zagotovi potrebne prerazporeditve oziroma kader na varovanem oddelku. Naknadno nam je bilo v odzivnem poročilu SVZ Dutovlje pojasnjeno, da je bilo v dneh 23.11. do 25.11. odsotnih pet varuhinj (varuhinja doma Grlica in dve drugi varuhinji zaradi bolniške odsotnosti, varuhinja na porodniškem dopustu in varuhinja, ki je bila na koriščenju načrtovanega letnega dopusta), tako veliko število odsotnih pa ni mogoče takoj nadomestiti. SVZ Dutovlje je zdaj že zaposlil tri nove varuhinje (eno prav za dom Grlica), v načrtu pa imajo, da jih bodo zaposlili še pet. Na varovani oddelek prihajajo po potrebi še socialni delavci, psiholog, delovni terapevt in drug strokovni kader. Čez dan je v domu Grlica vedno prisoten vsaj en zaposlen, tako, da stanovalci niso nikoli sami. Eden od treh naj bi bil prisoten tudi ponoči, vendar direktorica ugotavlja, da obstajajo pri zaposlenih zadržki oziroma strah, da bi bili ponoči sami na oddelku s stanovalci. Zato nam v pogovoru ni mogla zagotoviti, da je ponoči stalna prisotnost zaposlenega na varovanem oddelku, lahko nam je le zagotovila, da so redni obhodi. Predlagali smo, da naj se nadaljuje s prizadevanji za stalno prisotnost zaposlenega na varovanem oddelku, ob tem pa posveti ustrezno pozornost tudi zagotavljanju varnosti zaposlenim.

Ker je varovani oddelek v nivoju zemlje, ima direkten izhod na tlakovano dvorišče, ki se nadaljuje v ograjen parkovni del. Na dvorišču se stanovalci zadržujejo tudi sami, v parkovni del, preko katerega je mogoče priti povsem prosto do zavodske avle, pa grejo le v spremstvu z zaposlenimi. Dvorišče in park sta ločena z vrati, ki se po potrebi odprejo. Ob našem obisku je bilo pet od 24 stanovalcev na oddelku takih, da so imeli odobreno samostojno zapuščanje oddelka. Ostali ga lahko zapustijo le v spremstvu. V dnevih, ko vreme ne dopušča zadrževanja na prostem, osebje pospremi stanovalce (v skupini ali individualno) na sprehod po samem zavodu. Tovrstna spremljanja so, kot smo se prepričali, izvedena in zabeležena v raportu.

Varuh je bil na podlagi poizvedbe, ki jo je opravil pri Okrajnem sodišču v Sežani leta 2008, seznanjen, da je to sodišče do vključno leta 2007 na podlagi obvestil, prejetih s strani SVZ Dutovlje, izpeljalo postopek, določen v členih 70 do 81 Zakona o nepravdnem postopku. Ko pa je leta 2008 sodišče prejelo dvoje obvestil s predlogom za podaljšanje pridržanja, je sklicujoč se na sodno prakso višjih sodišč sklenilo, da se postopek ne uvede. Tako smo ugotovili, da so bile ob pričetku uporabe Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) vse osebe na varovanem oddelku SVZ Dutovlje, glede katerih bi bilo sodni postopek potrebno izpeljati, tam nameščene brez sodne odločbe. To ugotovitev je potrdila tudi direktorica.

Po pregledu dokumentacije oseb, glede katerih je potrebno na podlagi določil ZDZdr poslati sodišču obvestilo, smo ugotovili, da je prišlo do kar trimesečne zamude pri pošiljanju obvestil sodišču. Mnenje DPM je, da je bilo ravnanje SVZ Dutovlje, ki obvestil sodišču ni poslal takoj po pričetku uporabe ZDZdr, napačno. Izpostavili smo, da bi morali biti v bodoče bolj pazljivi na pravočasno pošiljanje tozadevnih obvestil, predvsem pa na pravočasno obveščanje sodišča o potrebi po podaljšanju zadržanja posameznega stanovalca na varovanem oddelku. Nadalje je SVZ Dutovlje na podlagi že poslanih obvestil Okrajnemu sodišču v Sežani prejeli sklepe sodišča, da se prijave posredujejo sodiščem, kjer je stanovalec stalno prijavljen. Opozorili smo na prvi odstavek 41. člena ZDZdr, ki se na podlagi drugega odstavka 75. člena uporablja tudi za sprejem oseb na varovani oddelek SVZ Dutovlje. Po tej določbi se predlog vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na območju katerega dejansko biva. Predlagali smo, da SVZ Dutovlje v prihodnje predlog za sprejem pošlje pristojnemu sodišču, saj bo tako tudi odločanje sodišča hitrejše. DPM se sicer ne zdi določba o krajevni pristojnosti sodišča v teh primerih povsem ekonomična. Njen namen je bil verjetno zmanjšanje obremenitve posameznih sodišč, vendar bodo ob tem stroški prihoda oddaljenega sodišča v zavod večji. Hkrati dvomimo, da bo učinek zmanjšanja obremenjenosti sodišča, pristojnega po kraju lege zavoda, res tudi dosežen, saj domnevamo, da se bodo pristojna sodišča zaradi oddaljenosti najverjetneje velikokrat poslužila pravne pomoči. Kakorkoli že, SVZ Dutovlje je v odzivnem poročilu zagotovil, da bo posvetil večjo pozornost pravočasnemu vlaganju predlogov za sprejem na varovani oddelek ali za podaljšanje tovrstne namestitve, predloge pa vlagal glede na pristojnost sodišč. 

Direktorica nam je zagotovila, da izvajanje posebnih varovalnih ukrepov (v nadaljevanju: PVU) skrbno nadzorujejo. Njihovi uporabi se sicer skušajo izogniti. Če se na primer nekomu zdravstveno stanje poslabša, poskušajo spremeniti terapijo ali ga hospitalizirati. Sicer ugotavljajo, da najpogosteje prihaja do poslabšanj zaradi opustitve predpisane medikamentozne terapije. Nemirne stanovalce poskuša umiriti osebje z ustrezno komunikacijo. DPM je podprl ravnanje SVZ Dutovlje, ko je uporaba PVU skrajna možnost, predvsem pa dejstvo, da skušajo stanovalca umiriti na oseben način, s človeško bližino. Pri tem se zavedamo, da to zahteva večji napor osebja, zato smo SVZ Dutovlje tudi predlagali, da še naprej posveča pozornost izobraževanju osebja in preprečevanju njegove preobremenjenosti.

Segufix pasov ne uporabljajo oziroma izvajajo le fiksacijo ene okončine (kot varovalna fiksacija) ali fiksacijo na invalidski voziček za preprečitev zdrsa. Ugotovili smo, da predloge za odobritev fiksacij vodja oddelka, timska sestra ali tisti, ki potrebo zazna, sporoči najprej Komisiji za ugotavljanje upravičenosti uporabe varovalnih ukrepov, ki jo sestavljajo strokovni vodja (predsednik), vodja zdravstveno negovalne službe, vodja socialno psihološke službe, psiholog, specialni pedagog, vodja delovne terapije in fizioterapevt. Uporabo PVU nato pisno odobri zdravnik. Čas dovoljene uporabe je različen, navadno do tri mesece. Če osebje oceni, da PVU ne bi bil več potreben, predlaga komisiji ukinitev ukrepa. O dovolitvi oziroma ukinitvi uporabe PVU se obvesti zakonitega zastopnika stanovalca, če ga slednji ima, s sklepom pa tudi direktorico. Opozorili smo, da takšno ravnanje ni v skladu z ZDZdr, ki v šestem odstavku 29. člena določa, da o odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik, ki tak ukrep odredi, najkasneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Če zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug strokovni delavec oziroma strokovna delavka v socialno varstvenemu zavodu, vendar o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa. Če zdravnik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti. Strokovni delavec o obvestilu zdravnika napravi pisni zaznamek. SVZ Dutovlje je v odzivnem poročilu zavzel stališče, da ne uporabljajo PVU, kot so navedeni v ZDZdr, in sicer omejitev gibanja znotraj enega prostora in telesno oviranje s pasovi oziroma pritrditev osebe z rokami in nogami na posteljno podlago, in so zato mnenja, da jim ni treba ravnati v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZDZdr. Uporabljajo namreč posteljno ograjico za preprečevanja padca iz postelje, prsni pas pri sedenju na vozičku za preprečevanje zdrsa z vozička ter (pri eni stanovalki) delno omejitev giba s pričvrstilnim trakom samo za roki, z namenom, da si ne izpuli trahee in gastrostome, kar bi jo življenjsko ogrozilo. V tej zvezi DPM meni, da ZDZdr ne definira posebnega varovalnega ukrepa glede na število pasov, ki so uporabljeni pri fiksaciji in ne loči PVU od le »varovalnih ukrepov«. Tudi varovalna telesna omejitev s katero se obvladuje bolnikovo rizično (in ne nevarno) vedenje pomeni poseg v integriteto in svobodo posameznika, zato je potrebna tudi v teh primerih jasna indikacija in ustrezen nadzor nad izvajanjem ukrepa. Uporabljena naj bi bila najmanj omejevalna metoda, ukrep pa naj bi trajal najkrajše, le toliko, kolikor je potrebno glede na razlog njegove uvedbe.

Pozdravili smo, da je bila ukinjena soba za umiritev v kletnih prostorih, saj je bila popolnoma neprimerna za izvajanje posebnega varovalnega ukrepa, in na kar smo opozorili ob našem obisku leta 2007. Sedaj posebne sobe za umirjanje v SVZ Dutovlje ni in kot je pojasnila direktorica, dajejo prednost pogovoru s stanovalci. V ta namen je strokovni svet Zavoda sprejel Navodilo o ravnanju v primeru agresivnega uporabnika. Direktorica je ocenila, da se je tak način reševanja konfliktov, ki temelji na ustrezni komunikaciji, izkazal za učinkovitega, vendar pa ga nekateri zaposleni težje sprejemajo in izvajajo, zato posvečajo veliko pozornosti dodatnemu izobraževanju zaposlenih.

Hišni red določa, da lahko stanovalci (ali zakoniti zastopniki) in svojci podajo pohvalo in pritožbo ustno ali v pisni obliki pri socialni delavki zavoda, vodji zdravstveno negovalne službe, vodji bivalne enote, direktorju ali v tajništvu. Pohvalo in pritožbo je možno oddati tudi v nabiralnika za pohvale in pritožbe. Eden se nahaja v avli, drugi na varovanem oddelku. S tem je omogočeno anonimno oddajanje pritožb tudi stanovalcem varovanega oddelka. Ob nabiralniku za pritožbe na varovanem oddelku je objavljeno tudi navodilo, kako oddati pritožbo in lista pravic, ki je nekoliko širša od seznama pravic, ki jih imajo stanovalci po ZDZdr. Po pojasnilih direktorice v SVZ Dutovlje namreč smatrajo, da je potrebno za osebe, ki so na varovanem domu, sestaviti širšo listo pravic. Tako je to listo pravic obravnaval Strokovni svet zavoda v sodelovanju z direktorico in jo sprejel Svet zavoda. Ob obisku smo sicer s strani pristojnih dobili različna pojasnila o postopku obravnave pritožb, ko pa smo se želeli seznaniti z ugotovitvami o utemeljenosti pritožb in morebitnih v tej zvezi sprejetih ukrepih, to ni bilo možno, saj taka evidenca ni obstajala. Zato smo že ob obisku predlagali, da naj SVZ Dutovlje sprejme tudi navodilo o ravnanju s pritožbami, in na ta način zagotovi, da bo vsaka pritožba dejansko obravnavana. V odzivnem poročilu pa je bilo že navedeno, da so po našem obisku izdelali pisno 'Navodilo delavcem v postopku obravnave prošenj, pritožb in ostalih vlog stanovalcev in zakonitih zastopnikov', po katerem poteka sedaj postopek in njegovo evidentiranje.

Predstavniki DPM so si ogledali tudi prostor za umrlega, kjer stanovalec, ki umre v SVZ Dutovlje, počaka na pogrebno službo. Prostor je bil po naši oceni povsem neprimeren za ta namen, saj je bil prašen, umazan in iz sten je v velikih kosih odpadal omet. Čeprav je direktorica pojasnjevala, da je smrti v zavodu malo in da umrlega praviloma takoj iz samega oddelka odpelje pogrebna služba, smo predlagali, da se prostor za umrlega uredi tako, da bo lahko po potrebi takoj na razpolago in bo izkazoval pieteto do umrlega. SVZ Dutovlje nas je naknadno obvestil, da so s strani MDDSZ pridobili sredstva za prenovo mrliške vežice in jo tudi uspešno izvedli (priloženih je bilo nekaj slik prenovljene sobe).