Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Pogovor varuhinje z informacijsko pooblaščenko

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes, 27. 1. 2015, na delovni obisk sprejela informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik s sodelavci.

Pogovarjali so se o splošnih vprašanjih ter o konkretnih primerih, ki jih s področja dostopa do informacij javnega značaja ter varstva zasebnosti in osebnih podatkov v obravnavo prejmeta obe instituciji. Opozorili sta na probleme, ki jih odpirajo komunikacije, zlasti na svetovnem spletu, s katerimi avtorji posežejo v čast in dobro ime posameznika. Ta kasneje ne more pridobiti informacij o storilcu. Varuhinja in informacijska pooblaščenka sta menili, da na tem področju posameznikom niso zagotovljene dovolj učinkovite možnosti pravnega varstva osebnostnih pravic. Pregon zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime lahko začne posameznik le na zasebno tožbo, kar pa je oteženo, ker za takšen pregon pristojni državni organi prizadetemu ne morejo zagotoviti indentifikacijskih podatkov, ki bi lahko razkrili storilca  (npr. IP številka računalnika).

Pozornost sta posvetili tudi vprašanjem zaupnosti postopka obravnave pobud pri Varuhu v zvezi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Zakon o varuhu človekovih pravic v 8. členu, kot eno najpomembnejših načel pri delu Varuha opredeljuje zaupnost postopka. To načelo se razteza na celotno področje vsebine Varuhovega dela ob obravnavi pobud. Varuh je zaupnost dolžan vzdrževati v razmerju s pobudniki, v razmerju z organi oblasti (katerih delo nadzoruje), pa tudi navzven, v razmerju do tretjih oseb in javnosti. Zaupnost postopka je namreč osnovna predpostavka in temelj, na katerem Varuh gradi javno zaupanje, ki je nujno za njegovo učinkovito delovanje. Obstoječa ureditev v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja po mnenju Varuha ne vsebuje možnosti za vse primere, ko je treba varovati načelo zaupnosti pri obravnavi Varuhovih pobud. Veljavna zakonodaja sicer omogoča nekaj možnosti za spoštovanje tega načela, vendar pa bi bilo treba po mnenju Varuha ob prihodnji prenovi zakona urediti to vprašanje, kar nam je že zagotovilo Ministrstvo za javno upravo. Strinjali sta se, da je treba ob vsakokratni zahtevi oceniti in pretehtati ali in katere podatke lahko Varuh posreduje iz svojih obstoječih zbirk podatkov. Za ta namen bo Varuh, v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, prenovil svoj informacijski sistem. 

Informacijska pooblaščenka s se je varuhinji zahvalila za vabilo na pogovor dan pred Evropskim dnevom varstva osebnih podatkov, ki bo jutri, 28. januarja. Evropski dan bodo pri Informacijskem pooblaščencu posvetili starejšim. V okviru dogodka, ki ga pripravljajo ob tej priložnosti, bodo udeležencem prireditve predstavili, kako uporabljati splet in elektronsko pošto, kdaj in kako lahko pogledajo svoj zdravstveni karton, kako se izognejo nadlegovanju po telefonu in odgovarjali na druga vprašanja varovanja zasebnosti starejših. Varuhinja je izrazila zadovoljstvo, da je Informacijski pooblaščenec izbral za temo evropskega dne prav tematiko, povezano s starejšimi, saj tudi Varuh prejema pobude na tem področju. Tudi Varuh ugotavlja, da starejši o pasteh lahkomiselnega posredovanja podatkov nepooblaščenim osebam niso dovolj seznanjeni. Ko pa ugotovijo razsežnosti zlorabe svojih podatkov, se le redko odločajo za preganjanje tistih, ki so njihove podatke zlorabili. Varuh je v preteklosti nasprotoval ureditvi, po kateri so morali starejši pri uveljavljanju popustov v trgovskih centrih pokazati pokojninske odrezke. Tudi na zahtevo Varuha je bila ta nesprejemljiva oblika javnega razgaljanja zasebnih podatkov odpravljena z uvedbo upokojenske izkaznice.

Varuhinja in informacijska pooblaščenka s sta se dogovorili za oblike sodelovanja v prihodnje pri obravnavi in oblikovanju stališč do predlaganih sprememb zakonodaje s področij dostopa do informacij javnega značaja, varstva osebnih podatkov in elektronskih komunikacij. Dogovorili sta se tudi za sodelovanje pri učinkovitejšem uveljavljanju obveznosti državnih organov in lokalnih oblasti pri dostopu do okoljskih informacij (tudi na podlagi Aarhuške konvencije).

Varuhinja in Informacijska pooblaščenka sta po srečanju podali skupno izjavo za javnost.

Zvočni posnetek izjave lahko poslušate tukaj.

Natisni: