Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je pred mednarodnim dnevom starejših v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki poteka v Cankarjevem domu danes, 30. septembra 2025, pripravil okroglo mizo z naslovom Osamljenost med starejšimi – spregledana epidemija sodobne družbe: kako naprej? Na dogodku so strokovnjaki s področja medicine, javnega zdravja, sociale in nevladnih organizacij opozorili, da osamljenost ni zgolj osebna stiska posameznika, ampak resen javnozdravstveni in družbeni problem. Poudarili so, da Slovenija za razliko od nekaterih drugih evropskih držav še nima celovite nacionalne strategije za boj proti osamljenosti niti te problematike ne naslavlja sistemsko v okviru drugih politik, čeprav je ta med starejšimi in tudi širše vedno pogosteje prepoznana kot ena največjih družbenih težav. Trenutni ukrepi so razdrobljeni, projektno naravnani in pogosto prepuščeni nevladnim organizacijam ali posameznim lokalnim pobudam.
Namestnik varuha človekovih pravic, ki po preteku mandata nekdanjemu varuhu začasno vodi institucijo, Ivan Šelih je v uvodnem nagovoru poudaril, da dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človeško dostojanstvo. »Ko starejši ostane brez podpore skupnosti, država ne izpolni svoje osnovne dolžnosti – varovati človekove pravice. Čas je, da se kot družba vprašamo, ali bomo dopuščali sistemsko zanemarjanje ali pa bomo ustvarili okolje, kjer bo vsak človek imel občutek slišanosti in povezanosti,« je dejal.
Na dogodku, ki ga je povezovala namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc so sodelovali Biserka Marolt Meden, svetovalka predsednice Republike Slovenije za družbene dejavnosti in nekdanja predsednica društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost, Vijola Bertalanič, predsednica programskega sveta programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, Valerija Lekič Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj in predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. javnega zdravja, vodja interdisciplinarne skupine za duševno zdravje starejših, ki deluje v okviru Programa Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med, nevrolog ter profesor na Katedri za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani in mag. Nadja Čobal, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco po pooblastilu na Ministrstvu za zdravje.
Sogovorniki so se strinjali, da se v Sloveniji z osamljenostjo sooča vse več starejših, zlasti tistih brez socialne mreže ali obremenjenih z zdravstvenimi težavami. Gre za pojav s primerljivimi tveganji kot je na primer kajenje 15 cigaret na dan, ki lahko povzroči depresijo, tesnobo, demenco, srčno-žilne bolezni ter prezgodnjo smrt. Razprava je odprla vprašanja, kako sistematično pristopiti k zmanjševanju osamljenosti, kakšne ovire pri tem prinašata stigmatizacija in pomanjkanje financiranja ter kako bi lahko država bolje podprla neformalne akterje, kot so prostovoljci, društva upokojencev in nevladne organizacije.
Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc je dejala, da je osamljenost treba razumeti kot posledico družbenih struktur, ki prevečkrat ne omogočajo socialne povezanosti in enakih možnosti. »Dolgotrajna osamljenost lahko pomeni poseg v temeljne človekove pravice, zlasti pravico do dostojanstva, varnosti in zdravja. Zato boj proti osamljenosti ni le vprašanje dobre volje posameznika, temveč dolžnost države, da zagotovi pogoje za dostojno, aktivno in vključujoče staranje,« je poudarila. Spomnila je, da si institucija Varuha človekovih pravic RS prizadeva tudi za čimprejšnje sprejetje mednarodne konvencije o pravicah starejših, ki bo starejše priznala kot pomembno ranljivo skupino in državam naložila bolj aktivno vlogo pred diskriminacijo, zanemarjanje, nasiljem. Udeleženci okrogle mize so jasno opozorili, da je osamljenost med starejšimi tudi v Sloveniji v porastu in da je čas za odločne korake. Strinjali so se, da boj proti osamljenosti ni le stvar dobre volje, temveč moralna in pravna dolžnost države. Gre za zaščito človekovih pravic, za pravico do zdravja in dostojnega staranja. Slovenija potrebuje celovit, medresorski in dolgoročen pristop. Če želimo slediti najboljšim praksam, se moramo pridružiti državam, ki so že oblikovale nacionalne strategije za preprečevanje osamljenosti in krepitve socialne povezanosti. To je bilo tudi eno ključnih sporočil okrogle mize.
Video posnetek okrogle mize si lahko ogledate na tej povezavi.
Varuh na Festivalu sicer sodeluje tudi s stojnico, v okviru katere se lahko obiskovalke in obiskovalci o morebitnih kršitvah svojih pravic pogovorijo tudi s strokovnimi sodelavci Varuha, se seznanijo z njegovim poslanstvom, pridobijo informacije, kdaj in kako se lahko obrnejo nanj po pomoč, ali pa v prijetnem vzdušju pokramljajo o delu institucije Varuha človekovih pravic RS.
