Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v zvezi z (javnimi) pozivi, naj se odzove zaradi kršenja pravic prvaku stranke SDS Ivanu Janši, sporoča, da Varuh človekovih pravic RS (Varuh) dogajanje v primeru Patria spremlja iz javno dostopnih informacij, saj se nanj ni obrnil nihče od prizadetih, niti se v imenu prizadetih niso obrnili tisti, ki ocenjujejo, da gre za kršenje človekovih pravic. Varuh se sicer na lastno pobudo odziva v primerih, ki odpirajo širša vprašanja oziroma kažejo na določene sistemske nepravilnosti.
Varuh doslej iz javno dostopnih informacij ni razbral osnov za ukrepanje. Pristojnosti Varuha so v razmerju do sodne veje oblasti namreč omejene. Pravnomočne odločbe morajo spoštovati vse fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji. Te zavezujejo tako sodišča kot državne organe Republike Slovenije, tudi Varuha.
Varuh lahko presoja pravnomočne sodne odločbe praviloma le v povezavi s pravico, da vloži na podlagi pobude in s soglasjem prizadetega ustavno pritožbo. Ta je bila s strani prizadetega že vložena in o njej je Ustavno sodišče RS tudi odločilo.
Pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z Zakonom o kazenskem postopku. Ta npr. določa, da se sme v primeru nekaterih (zakonsko) določenih kršitev po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Kot je znano, je to izredno pravno sredstvo v tem primeru bilo vloženo, zato bo o njem odločilo Vrhovno sodišče RS. Glede na vsebino zahteve lahko Vrhovno sodišče RS tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.
Z ozirom na številna nasprotujoča pravna mnenja uglednih pravnih strokovnjakov v Sloveniji varuhinja pričakuje čimprejšnjo odločitev Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire. Način, po katerem okrožno sodišče, pristojno za izvršitev kazni zapora po Zakonu o sodiščih in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pošlje obsojence na prestajanje kazni, določa Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora.
Poudarjamo, da je vsak zavod za izvrševanje kazenskih sankcij dolžan v skladu z določili ZIKS-1 vsaki osebi na prestajanju kazni zapora zagotoviti varno prestajanje kazni. Če v zavodu, kjer se ogroženi obsojenec nahaja, ni mogoče zagotoviti varnosti, je pač treba sprejeti ustrezne ukrepe, vključno s premestitvijo v drug zavod. Zato je prav, da se v vsakem primeru groženj prizadeta oseba takoj obrne na odgovorne delavce zavoda za prestajanja kazni zapora, saj se le tako lahko zagotovi učinkovito ravnanje zavoda. Če temu ne bo tako, se s pobudo za začetek postopka prizadeti lahko obrne tudi na Varuha.
Varuh v obravnavanju pobud prizadetih oseb (po potrebi tudi na podlagi lastne pobude) in v okviru obravnave širših vprašanj ter v izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma redno ugotavlja, ali država dosledno spoštuje pravila in standarde, s katerimi se je zavezala tako z ustavo kot z mednarodnimi akti, da bo v času odvzema prostosti spoštovala človekove pravice, zlasti pa človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
