Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je odzval na prošnjo Ministrstva za pravosodje za pregled in podajo mnenja oziroma predlogov, ki bodo pripomogli k izboljšanju predlaganih rešitev, kot jih predvideva predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C).

Ugotavljamo, da posredovano gradivo predloga ZBPP-C z vidika dosedanje obravnave pobud pri Varuhu, ki se nanašajo na zagotavljanje brezplačne pravne pomoči (BPP) in, ki imajo večji vpliv na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost v Republiki Sloveniji, upošteva v glavnem vse pripombe, priporočila in predloge, ki jih je Varuh izpostavil v svojih Letnih poročilih v obdobju od leta 2008 do 2012 ter tudi tistih, ki jih bo Varuh podal v svojem Letnem poročilu za leto 2013. Žal predlog ZBPP-C v celoti spregleda vsakoletna opozorila in ugotovitve Varuha, da se vedno več posameznikov, tudi v posledici splošno slabega ekonomskega položaja v katerem je Republika Slovenija, sooča s finančno stisko, ki glede na merila za pridobitev brezplačne pravne pomoči (še) ni takšna, da bi bil posameznik zaradi nje lahko upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Obravnavani primeri pri Varuhu kažejo tudi, da mnogi posamezniki (ki so poleg finančne stiske pogosto tudi funkcionalno nepismeni) še vedno ne najdejo poti do pravočasne in kakovostne pravne pomoči, saj je (bila) pot do nje zapletena, od novele ZBPP-B v letu 2008 dalje pa so morali izkazovati izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP tudi za prvi pravni nasvet. Logična posledica takšne ureditve je bilo zmanjšanje zanimanja za prvi pravni nasvet, vendar navedeno po naši presoji glede na stike s pobudniki (telefonske, pisne, osebne) ne pomeni, da se je interes za prvi pravni nasvet tudi dejansko zmanjšal, saj takšno pomoč (tudi) Varuh vse pogosteje nudi. Logična posledica ureditve po noveli ZBPP-B je bila zato takšna prilagoditev prosilcev za BPP, da so raje zaprosili za redno BPP kot za prvi pravni nasvet, saj so morali v obeh primerih izkazovati izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, v primeru, da so se odločili za prvi pravni nasvet pa so dobili bistveno manj pomoči. Naše izkušnje sicer kažejo, da je BPP v obliki prvega pravnega nasveta dobrodošla še posebej pri tistih posameznikih, ki se šele soočijo s postopkom na prvi stopnji (zato, ker se znajdejo v položaju, da morajo sami vložiti tožbeni zahtevek ali zato ker so sami toženi) in pri tistih, pri katerih se je postopek na prvi stopnji zanje končal neugodno, v postopku pa niso bili zastopani po kvalificiranemu pravnemu strokovnjaku. Takšni posamezniki pogosto ne vedo, kaj morajo storiti in so prepuščeni sami sebi. V takšnih primerih se prvi pravni nasvet izkaže kot potreben in umesten, saj se posameznik tako lahko pravočasno in na hiter način seznani s svojimi pravnimi možnostmi za uveljavitev ali obrambo svojih pravic, kvaliteten prvi pravni nasvet pa lahko po naši oceni prepreči tudi marsikateri sodni spor.

Argument racionalnosti, ki ga je zasledovala že novela ZBPP-B in ga uveljavlja tudi predlog ZBPP-C s sklicevanjem na pomanjkanje interesa za takšno obliko brezplačne pravne pomoči, zato po naši presoji ni ne tehten in ne utemeljen razlog za popolno ukinitev prvega brezplačnega pravnega nasveta, izvotli tudi enega izmed ciljev, ki ga je zasledoval zakonodajalec ob sprejemanju ZBPP, to je ureditev dostopnosti pravnega svetovanja pred začetimi sodnimi postopki. Tako okrnjen sistem BPP po naši presoji tudi ne zadosti več Priporočilu Sveta Evrope (81) 7 o ukrepih za olajšanje dostopa do sodišča in Priporočilu Sveta Evrope R (93) 1 o učinkovitem dostopu zelo revnih do sodišč in pravosodja. Glede na poenostavljeno ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP kot je predvideno s predlogom ZBPP-C, ugotavljanje materialnega položaja prosilcev v primeru prvega pravnega nasveta po naši presoji tudi ne predstavlja takšne finančne obremenitve, da bi bilo treba prvi pravni nasvet ukiniti, glede na obseg pravne pomoči kot je predvidena s prvim pravnim nasvetom pa bi bilo smiselno preveriti, ali bi bilo morda mogoče kvaliteten prvi pravni nasvet prosilcu posredovati v krajšem času kot je sicer predviden v sedaj veljavnem zakonu.
Ker ne vidimo razlogov, ki bi utemeljevali predvideno odpravo instituta prvega pravnega nasveta, zlasti pa ker menimo, da takšen ukrep ne bo pomenil krepitve pravice do sodnega varstva in zagotavljanja enakosti pred zakonom, smo Ministrstvu za pravosodje predlagali vnovičen premislek o načrtovani spremembi in dopolnitvi ZBPP. V tej zvezi tudi pripominjamo, da smo z dopisom z dne 14. 8. 2013, številka 6.0-2872012-52-SE Ministrstvu za pravosodje, po opravljeni analizi odgovorov občin o morebitnih oblikah brezplačne pravne pomoči, že predlagali obravnavo možnih oblik pomoči s strani države oziroma pristojnih državnih organov kot spodbude za vzpostavitev oziroma ohranjanje teh oblik pomoči, ki jo nekatere občine (že) nudijo svojim občanom. Odprava instituta prvega pravnega nasveta bi tako po naši presoji pomenila korak nazaj na tem področju, ne pa prispevka pomoči pri dostopu do brezplačne pravne pomoči.