Varuh človekovih pravic RS, Zveza prijateljev mladine skupaj z ZIPOM-om, Dijaška organizacija RS in Državni zbor RS so danes, 13. 11. 2014, pripravili konferenco o participaciji otrok in mladostnikov, s katero obeležujejo 25. obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah. Kot so poudarili v uvodu, je participacija otrok in mladostnikov bistvenega pomena za razvoj demokracije.

Konferenco so se med drugim udeležili predstavniki otroških parlamentov, dijaških skupnosti, predstavniki Mladinskega sveta Slovenije in drugih nevladnih organizacij ter centrov za socialno delo. V prvem delu so se je udeležili tudi nekateri poslanci. Namen konference je bil spodbuditi razpravo o sedanji ravni in nadaljnjem razvoju participacije otrok in mladostnikov v družbi.

Prvi uvodničar predsednik DZ dr. Milan Brglez je spomnil na prodor ideje o človekovih pravicah v prejšnjem stoletju in na spoznanje, da otroci potrebujejo posebno zaščito ter ločen pravno zavezujoč dokument. Generalna skupščina Združenih narodov je tako 20. novembra pred 25 leti sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Po Brglezovih besedah je danes priložnost za oceno, kako so bile države podpisnice konvencije uspešne pri udejanjanju njene vsebine, ter za oceno, ali so pravice otrok postale del realnosti ali so ostale zgolj črka na papirju. Kot pravi Brglez, je bil pri nas dosežen korak naprej. Zahvaljujoč konvenciji se o otrokovih pravicah več govori in razpravlja ter z njimi seznanja otroke in mladostnike, je dejal.

Otrokom pa je treba po njegovih besedah tudi prisluhniti, jih vključiti v odločanje in upoštevati njihovo mnenje. Udejstvovanje participacije je, kot pravi, več kot pravica, je vse bolj tudi vrednota in sredstvo za doseganje sprememb ter garant za spoštovanje različnosti. Brglez tudi verjame, da je lahko tudi državni zbor glasen in odmeven zagovornik otrokovih pravic. Njegov govor si lahko preberete tukaj.

Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je bilo sicer v preteklosti tudi veliko napak in kršitev otrokovih pravic, a sedanjost je boljša. Nussdorferjeva se, kot pravi, tudi veseli prihodnosti, ki pa jo bodo orisali prav mladi s predstavitvijo svojega pogleda.

Ob tem je varuhinja tudi poudarila pomen možnosti, da se mladi, če so jim kršene pravice, pritožijo brez strahu pred sankcijami. Vsako pritožbo pa je treba po njenih besedah obravnavati in se do nje opredeliti. Nussdorferjeva je predstavila postopek pritožbe v šolah in drugih zavodih, mlade pa je povabila, da poiščejo tudi pomoč varuha, če menijo, da so jim kršene temeljne človekove pravice in svoboščine.

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je opozorila, da nimajo vsi otroci in mladostniki enakih možnosti, da razvijajo svoje potenciale in sposobnosti. To je po njenem mnenju pogosto odvisno od zneska na bančnem računu njihovih staršev. Kot je poudarila, so današnji mladi jutrišnji odrasli, odločevalci, voditelji, znanstveniki, raziskovalci in učitelji. "Bodimo jim tisti zgled, ki ga bodo imeli, ko bodo na pomembnih položajih in pred pomembnimi odločitvami," je dejala. Vse ki odločajo, je pozvala, naj ne varčujejo pri otrocih, ampak drugje. "Ne pristajamo na to, da se to ne da," je poudarila.

V nadaljevanju konferenceso mladi razpravljali o participaciji otrok in mladostnikov v izobraževalnem procesu. Ugotavljali so, da bi bilo treba uvesti tudi v srednje šole opredmet kot je državljanska vzgoja in etika, saj znanje o političnem sistemu in drugih razmerjih v družbi zbledi, če ga ne obnavljamo. Zavzel so se tudi za več praktičnih izkušenj pri nabiranju tovrstnega znanja, pri čere so jim nekteri poslanci ponudili odprta vrata parlamenta in svoj angažma. Eden od dijakov, Matic, pa se je vprašal, kako bomo uvedli v srednje šole državljansko vzgojo, ko ne znamo v družbi preseči niti desetletnih sporov.

Ugotavljali so še, da če želiš biti slišan, moraš izkoristiti priložnosti, ki so ponujene in opozorili na premajhno angažiranost vrstnikov v združenjih, ki so mladim na voljo.

Predavateljica Univerze na Primorskem je na to opozorila, da otroci v vrtcih praviloma želijo besedo in želijo sodelovati ter se vprašala, kaj se zgodi kasneje. Opozorila je na to, da odrasli nudimo otrokom preveč zaščite in jim dopuščamo premalo možnosti soodločanja in participacije nasploh, dvomimo v njihove zmožnosti in kompetence za participacijo, se do njih obnašamo pokroviteljsko in tako oblikujemo pasivne mlade. Opozorila je še na to, da mladi želijo odločati tudi o tem, o čem se želijo učiti in premik na tem področju bi utegnil povečati njihovo aktivnost. Predstavila je še zanimivo prakso srečevanja vseh učiteljev in učencev v avlah šol, kjer izmenjujejo mnenja in uveljavljajo svoje poglede. Otroci in mladi so opozorili še na to, da tudi takrat, ko oni želijo biti aktivni, jim odrasli entuziazem zatrejo s formalizmi.

Ravnatelj OŠ Leskovec je opozoril na dolžnosti otrok. Ob tem pa je dobil repliko, da se temeljnih otrokovih pravic pravic ne sme pogojevati z dolžnostmi, saj je država dolžna jih zagotoviti. Vsaka pravica nosi v sebi že tudi neko dolžnost, spoštovanje pravic drugih je ena od osnovnih dolžnosti.

V drugem delu so udeleženci konference govorili o participaciji otrok in mladostnikov v pravnih postopkih. Sklop je s svojo osebno izkušnjo v postopkih predstavila Katarina Tomšič, predsednica Humanitarnega kluba posvojencev. Majda Struc, podpredsednica ZPMS in zagovornica v projektu Zagovornik – Glas otroka pa je spregovorila o projektu. V razpravi so jo v podrobnostih dopolnile še kolegice iz vrst zagovornikov, otroci, mladi in drugi udeleženci pa so bili navdušeni, da tak projekt obstaja in apelirali, naj se o njem širi glas med tistimi, ki bi zagovornike potrebovali. 

Tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer je spregovorila nekaj besed o projektu Zagovornik - glas otroka, saj je tudi sama že leta dejavna v njem. Projekt še ni realiziran kot samotojna pravna oseba, kot je Državni zbor na seji 23. 5. 2013 ob obravnavi Posebnega poročila Varuha človekovih pravic Zagovornik – glas otroka v priporočilu predlagal Vladi.  Kljub temu pa zagovorniki delujejo dobro. Varuhinja pa je še obljubila, da bo vse ideje in želje otrok prenesla tudi pristojnim za reševanje zadeve, to je ministrom in ministricam.

V zadnjem delu konference, v katere so se vključevali tudi mladi parlamentarci in predstavniki dijaških organizacij, so govorili o participaciji otrok in mladostnikov na področju socialnih in političnih pravic. V te delu sta se mladim v veliki dvorani državnega zbora pridružila tudi predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec.

Ob koncu konference so udeleženci sprejeli zaključke in priporočila.