Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je na svoji spletni strani v petek, 20. 6. 2014, objavil stališče glede na pozive, ki smo jih večer pred tem zaznali v medijih in nekatere prejeli tudi po pošti. Preko e - novic smo ga poslali tudi na naslove vseh rednih prejemnikov tedenskih novic.

V njem smo želeli zlasti opozoriti, da se na Varuha gospod Janša ni obrnil, prav tako tudi nihče drug z njegovim pooblastilom. Varuh deluje prvenstveno na podlagi pobud posameznikov, na svojo iniciativo pa predvsem ob širših vprašanjih, ki lahko predstavljajo sistemske nepravilnosti.

Gospod Janez Janša se za morebiten aktivnejši pristop k ugotavljanju domnevnih kršitev človekovih pravic v njegovem primeru na Varuha ni obrnil. Tudi sodb v zadevi gospoda Janše nismo prejeli in jih podrobneje, razen iz medijev, ne poznamo. Brez vpogleda v kazenske spise, ki obsegajo tisoče strani in v katerih postopki tečejo več let, o njih ni moč strokovno razsojati. O tem naj sodijo predvsem pristojni in tisti, ki jih podrobno poznajo.

O kršitvah ustavno zajamčenih človekovih pravic v sodnih postopkih v skladu z ustavo odloča neodvisno, z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravilnost in zakonitost konkretne sodne odločitve je mogoče preverjati le s pomočjo pravnih sredstev, ki jih imajo stranke (to pa Varuh ni) sodnega postopka. Pravnomočnih sodnih odločb v demokratičnih in pravnih državah ni mogoče spreminjati s političnimi, medijskimi in drugimi pritiski. Zato imamo več instanc sodišč in prizadeti imajo možnost uporabiti vsa pravna sredstva, s katerimi lahko uveljavljajo svoje pomisleke zoper posamezne sodne odločbe. To je gospod Janša s pomočjo odvetnika tudi storil.

Pri zapisu, da varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pričakuje čimprejšnjo odločitev Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, tudi zaradi številnih nasprotujočih pravnih mnenj uglednih pravnih strokovnjakov v Sloveniji, smo želeli opozoriti prav na številna mnenja proti pravnomočni sodbi. Ta so se pojavila po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani. Ustavno sodišče RS, ki ga sestavljajo zelo ugledni pravni strokovnjaki, je odločilo, da mora gospod Janša izkoristiti vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago, šele potem bo sodišče odločalo o morebitnem kršenju človekovih pravic v konkretnem postopku (je pa res, da ni zavzelo enotnega stališča, saj imamo tri ločena pravna mnenja). Tudi to je bil za nas razlog, da mora Vrhovno sodišče RS odločiti čim prej, vsekakor brez nepotrebnega odlašanja. To je bil torej edini namen tega dela zapisa.

Nikakor pa ne sprejemamo vaših namigov o veselem, prešernem vzdušju, ki naj bi vladalo v petek v naši instituciji (zanimivo bi bilo vedeti, na čem temelji taka ugotovitev). Bil je namreč povsem običajen delavnik, varuhinja je imela v dopoldanskem času nekaj službenih obveznosti izven sedeža. Ko se je vrnila, je ostala v službi do večera. Menimo, da gre za zlonamerno trditev, saj Varuh ne dela prav nobenih razlik med primeri in pobudniki. Pri nas vlada le zahteva po strokovnosti in nas, vsaj doslej politika ni razdvajala, saj v delo ni posegala. S svojim delom glede na zakonske pristojnosti in pooblastila varujemo človekove pravice vseh pobudnikov povsem enako. Vsak ima tudi pravico združevanja in tako je nastal Odbor 2014, ki ga omenjate.

O našem delu sicer pričajo tudi letna poročila. Zadnje bo predano Državnemu zboru RS v sredo, 2. 7. 2014, in bo od tedaj na voljo tudi na spletu.


Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic

VPRAŠANJE TEDNIKA REPORTER:

»Spoštovana ga. Vlasta Nussdorfer,

za tednik Reporter pišem članek v zvezi z vašim (ne)odzivanjem na kršenje človekovih pravic vodji opozicije Janezu Janši, ki že skoraj teden dni prestaja zaporno kazen
na podlagi nezakonite in protiustavne sodbe okrajnega in višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Patria.

V vašem odzivu na pozive, da se odzovete na kršenje človekovih pravic g. Janši, ste zapisali da ni osnov za ukrepanje, pri čemer se sklicujete na spoštovanje pravnomočnih sodb.
Problem pri tem stališču je ravno, da sta okrajno in višje sodišče v kazenskem postopku Janši grobo kršila več ustavno zajamčenih človekovih pravic- med drugim pravico do obrambe, načelo zakonitosti, načelo enakega varstva pravic. Z drugimi besedami torej pravite, da je potrebno spoštovati kršitev človekvih pravic!?
Poleg tega ste zapisali, "z ozirom na številna nasprotujoča si mnenja uglednih pravnih strkovnjakov..." varuhinja pričakuje čimprejšnjo odločitev vrhovnega sodišča o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Znano je, da je zoper sodbo in kršitve človekovih pravic na poti do nje res nastopila vrsta uglednih pravnih strokovnjakov, nekdanjih tudi ustavnih sodnikov, vrhovnih sodnikov in predavateljev kazenskega prava. Da ne omenjam treh ločenih mnenj sedanjih ustavnih sodnikov, ki so se že spustili v vsebino zadeve.

Zanima me pa, na katere številne strokovnjake ste mislili, ki bi se strinjali s sodbo in bili mnenja, da je do nje prišlo prek korektnega kazenskega postopka. Vem izključno za enega- dr. Ljuba Bavcona, znanega po zapisu v učbeniku kazenskega prava iz 1978., da je kazensko pravo sredstvo za zatiranje in sistematični boj proti določenemu delu prebivalstva, proti razredu, ki se upira celovitosti obsoječe družbene ureditve.
Kateri so torej poleg Bavcona še tisti ugledni pravni strkovnjaki, ki so po vaše prepričani v korektnost kazenskega postopka zoper Janšo?
Kdaj se boste končno odzvali zoper kršenje človekovih pravic Janezu Janši?

Kako komentirate ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin- Odbor 2014. Mar ni žalostno, da se mora leta 2014 v Sloveniji ob molku varuhije človekovih pravic ustanoviti podoben odbor, kot ob kršenju človekovih pravic istemu obsojencu leta 1988?

Po besedah naših virov je bilo prejšnji teden ob Janševem odhodu v zapor na Uradu varuha človekovih pravic med uslužbenci prav veselo, prešerno vzdušje. Zanima me, kako ste ukrepali v zvezi s tem?

Prosim za odgovore do petka, 27.6. do 14h.

Lep pozdrav,
Nenad Glücks, tednik Reporter«