Varuh človekovih pravic je danes, 30. 1. 2020, v svojih prostorih pripravil predstavitev Zagovorništva otrok za sodnike in strokovne sodelavce Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani ter Vrhovnega sodišča.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina v uvodnem pozdravu spomnil, da je institut zagovorništva svojevrsten unikum v evropskem prostoru. Poudaril je, da je bil zagovornik od leta 2007 postavljen že več kot 700 otrokom. »Zagovornik ni pravni zastopnik otrok, pač pa otroku pomaga okrepiti njegov glas, da se ga sliši v postopkih, v katerih odločajo o njegovi največji koristi,« je opozoril. Poudaril je tudi pomen pojasnilne dolžnosti organov, ki je nujna, da so ljudje seznanjeni s svojimi pravicami, tudi otroci s pravico, da jim zagovornik skladno z 12. členom Konvencije o pravicah otrok in nekaterimi drugimi pravnimi podlagami pomaga izraziti njihovo mnenje.
Svetovalki Varuha za zagovorništvo Jasna Vunduk in Lea Javornik ter koordinator zagovorništva za Ljubljano in okolico Peter Steničnik so sodnicam v nadaljevanju predstavili izkušnje z zagovorništvom, s poudarkom na odnosu do sodišč, pa tudi drugih deležnikov v postopkih. Dotaknili so se pravnih podlag, poudarili prednosti instituta pri odločanju o največjih koristih otrok, predstavili podrobnosti postopka postavitve zagovornika in možnosti, ki jih ta institut ponuja. Posebej so izpostavili pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki želijo postati zagovorniki, ter orisali proces izobraževanja, skozi katerega morajo, da lahko na najboljši možen način pomagajo otrokom, da se jim varno in z zaupanjem odprejo in izrazijo svoje mnenje in želje, ki so potem predmet odločanja. Trenutno je v Sloveniji aktivnih 63 zagovornic in zagovornikov.
»Zagovornik ni podaljšana roka institucij, je neodvisen. Ne odloča o tem, kaj je za otroka najbolje. Z otrokom vzpostavi zaupen odnos. Obvešča ga o dogajanju in postopkih in mu omogoča, da izrazi svoje mnenje o vseh, zanj pomembnih stvareh,« so poudarili nekaj osrednjih karakteristik instituta. Dotaknili so se še nekaterih zmotnih prepričanj o zagovorništvu. »Zagovorniki nismo izvedenci, čeprav imamo strokovna znanja, niti nismo pravni zastopniki. Nismo terapevti, lahko pa imamo terapevtske učinke," je poudaril koordinator zagovorništva Peter Steničnik.
V praksi se zagovornika postavi v primerih, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o tem, kje naj bi otrok živel po ločitvi, komu naj bi bil zaupan v varstvo in vzgojo, kjer naj bi se šolal. Otrok lahko svoje mnenje posreduje preko zagovornika sodišču tudi takrat, ko se v družini zalomi do te mere, da se razmišlja o odvzemu otroka ali namestitvi v rejništvo, zavodsko varstvo in podobno.
Na predstavitvi so posebej izpostavili, da zagovornik ne more opraviti svojega dela, če je postavljen prepozno. V primerih, ko mora sodišče odločiti hitro in bi bilo potrebno mnenje otroka pridobiti v zelo kratkem času, pa se pojavi vprašanje smiselnosti postavitve. Zagovornik za izvedbo v povprečju devetih srečanj z otrokom in navezavo zaupnega odnosa namreč potrebuje določen čas, so poudarili.
V živahni razpravi o različnih konkretnih možnostih uporabe instituta v praksi so se strinjali o njegovih izrednih koristih za uveljavljanje pravic otrok.
