Namestnik varuhinje Jernej Rovšek je v petek, 7. 3. 2014, nagovoril udeležence 4. mednarodne konference Building Bridges o človekovih pravicah in športu, ki jo pripravljajo Športno društvo Out in Slovenija in Društvo DIH v sodelovanju z zvezo EGLSF pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana.
Dogodek je potekal v Austria Trend Hotelu v Ljubljani.

Namestnik je udeležencem prenesel varuhinjine pozdrave in nekaj njenih misli, saj se je istočasno udeleževala nacionalne konference Nasilje v družini - vloga zakonodaje in družbena odgovornost na Brdu pri Kranju.

Opozoril je na pestrost udeležencev na Olimpijskih igrah letos v Sočiju, ki jih povezuje pripadnost športu, in izpostavil problem različnih možnosti športnikov glede na državo, iz katere izhajajo.  Neenakosti med razvitim in nerazvitim svetom se zrcalijo tudi na športnem področju, je poudaril.

Povedal je še, da so poleg gospodarskih in kulturnih razlik športniki soočeni tudi z osebnimi stiskami, pogojenimi z osebno okoliščino spolne usmerjenosti.

»Malokrat smo se v teh dneh poglobili v intimni svet športnikov, v psihološke dimenzije njihovega sodelovanja, doživljanja uspehov in neuspehov. Vsem se zdi samoumevno, da ima vsakdo pravico, brez vsakršne oblike diskriminacije, ukvarjati se s športom. Vendar mednarodne raziskave razkrivajo dejstva, da se lezbijke, geji, biseksualci in transseksualne osebe (LGBT) srečujejo s številnimi predsodki in negativnimi reakcijami, tako drugih udeležencev v športu, kakor v družbi nasploh. Zlasti, ko v lokalnih družbenih celicah ali v širši družbi zvedo, ali razkrijejo, katere spolne usmerjenosti je kdo od športnikov. Veliko (ali vedno več) športnikov svobodno izraža svojo spolno usmerjenost, vendar je tudi veliko tistih, ki se trudijo zamolčati dejstvo, da bi se tako izognili negativnim reakcijam, ustrahovanju, odkritemu nasilju ali celo izločitvi iz športnih ekip ali klubov. Poznamo države v svetu, kjer je drugačna spolna usmerjenost inkriminirana in preganjana, celo z zakoni in sodnimi procesi. Pripadniki LGBT skupin so dnevno izpostavljeni šalam in opazkam, predsodkom in oblikam tihe ali neposredne diskriminacije. Spolna usmerjenost ostaja tabu tema, o kateri ni primerno kadarkoli in kjerkoli razpravljati in analizirati položaja njihovih pripadnikov.«

Namestnik varuhinje je občinstvo še seznanil, da je varuhinja v letu 2013 skupaj s svojimi sodelavci sprejela predstavnike slovenskih LGBT nevladnih organizacij in civilnodružbenih gibanj. Seznanili so jo s problemi, s katerimi se srečujejo, med drugim zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu in nekaterih oblik sistemske diskriminacije istospolnih parov. Predstavili so ji probleme diskriminacije HIV pozitivnih oseb ter govorili o nujnosti takšne vzgoje za človekove pravice, ki bi mlade opolnomočila v boju zoper vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi spolne usmerjenosti. Opozorili so na neustrezne sistemske rešitve glede delovanja institucij, zadolženih za nadzor nad kršitvami s področja diskriminacije. Kljub temu varuhinjo veseli, da je v slovenski, kakor tudi v evropski zakonodaji jasneje zapisano, da sta tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta tisti osebni okoliščini, zaradi katerih je kakršnokoli razlikovanje kršitev načela enakopravnosti in oblika diskriminacije.

Pri Varuhu z zadovoljstvom ugotavljamo, da Evropska unija, Svet Evrope in Združeni narodi nadaljujejo razvoj in izboljšujejo standarde na področju nediskriminacije in enakosti za populacijo LGBT. To je nujno, kajti prav rezultati raziskav omenjenih mednarodnih organizacij kažejo, da LGBT-osebe v današnji družbi pogosto ne morejo biti to, kar so, v šoli, v športu, na delovnem mestu ali v javnosti. Številni zato skrivajo svojo identiteto in živijo v izolaciji ali celo strahu, so žrtve predsodkov, diskriminacije ali celo nasilja. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred temi pojavi. O omenjenih problemih je varuhinja poročala tudi Državnemu zboru Republike Slovenije, v svojem rednem letnem poročilu, o katerem so parlamentarci razpravljali in sprejeli priporočila izvršni veji oblasti.

Spremembe stališč in razvoj sodnih in drugih pozitivnih praks so dolgotrajen proces, kar se zavedamo tudi pri Varuhu. Z vztrajnim razkrivanjem vseh oblik diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, tudi na športnem področju, velja vztrajno nadaljevati. Namestnik varuhinje Jernej Rovšek je v imenu varuhinje in njenih sodelavcev izrazil prepričanje, da bo tudi ta konferenca prispevala k razkrivanju obsega negativnih družbenih odnosov do populacije LGBT ter prispevala k informiranju, ozaveščanju javnosti ter sprejetju sistemskih ukrepov v boju proti vsem oblikam diskriminacije.