Namestnik varuhinje Tone Dolčič je v torek, 25. 11. 2014, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti na posvetu Otrokove pravice v Sloveniji 25 let po sprejemu Konvencije OZN o otrokovih pravicah predsatvil splošni pogled na pravice otrok v Sloveniji.
Govoril je predlogih za ustanovitev posebnega varuha otrokovih pravic, o normativni ureditvi vseh pravic otrok v enotnem zakonu, o predlogih, naj zakonodaja podrobneje opredeli korist otroka, ki jo kot vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki zahteva 3. člen KOP, in predlogih, naj se ta zaveza zapiše v ustavo.
Predstavil je tudi razvoj obravnavanja otrokovih pravic od začetka institucije do danes, saj smo pri Varuhu večjo pozornost otrokovim pravicam začeli namenjati šele leta 2002 z ustanovitvijo specializirane skupine za pravice otrok.
Seznanil je sodelujoče, da je Državni zbor RS po obravnavi Varuhovega letnega poročila za leto 2013, potrdil predlog Varuha, naj zakon pooblasti centre za socialno delo le za nujne ukrepe za zaščito otroka, vse druge ukrepe pa naj izvede družinsko sodišče oziroma specializirani oddelek sodišča. Ta je prav tako zavezal ministrstvo, pristojno za družino, naj v družinskem zakoniku bolj jasno opredeli in razmeji pravice in dolžnosti obeh staršev glede skupnih otrok.
Opozoril pa je še, da je bila z zavrnitvijo družinskega zakonika ponovno odložena tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok. Ostali smo ena redkih evropskih držav, ki se niti na deklarativni ravni ni opredelila do tega vprašanja (podatki nevladne organizacije Global Initiative to EndAllCorporalPunishmentofChildren, www. endcorporalpunishment.org). Na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je že vložena tožba zoper Slovenijo, ki naj bi kršila določila Evropske socialne listine, ker še ni prepovedala telesnega kaznovanja otrok.
Družinski zakonik je poleg natančnejših opredelitev pristojnosti oziroma nalog posameznih državnih organov v primeru ogroženosti otroka predvidel tudi institut zagovornika otrokovih pravic, s čimer bi se tudi pilotni projekt, ki ga Varuh koordinira že od leta 2006, končno institucionaliziral. Ko bo ta projekt dejansko tudi zaživel, bo otrokom na voljo zaščita oziroma pomoč, ki je varuh zaradi ustavnih in zakonskih omejitev ne more nuditi. Leta 2012 je Varuh pripravili posebno poročilo o projektu in Državni zbor je po njegovi obravnavi odločil, naj vlada v enem letu pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo institucionaliziral. Žal smo morali v letnem poročilu za leto 2013 ugotoviti, da zadolžitev še ni uresničena, je še opozoril namestnik varuhinje Tone Dolčič.
Namestnik je še opozoril, da je bil Varuh po nam znanih podatkih prvi od vseh institucij za zaščito človekovih pravic v Evropi, ko je leta 2010 obravnavali problematiko obrezovanja dečkov (cirkumcizijo) kot poseg v otrokovo telo in s tem kot kršitev njegovih pravic, kadar je bil ta poseg opravljen zaradi verskih razlogov, otrok pa ni dal predhodnega izrecnega soglasja. Občutljivost omenjenega vprašanja se je izkazala tudi v odzivih v javnosti, ko smo objavili svoje stališče, saj so nas kritizirale skoraj vse največje verske skupnosti. Letos pa smo bili obveščeni, da isto problematiko obravnava tudi odbor ministrov pri Svetu Evrope, kar dokazuje, da smo vendarle opozorili na pomembno vprašanje uresničevanja otrokovih pravic.
Namestnik ocenjuje, da je sodelovanje otrok, ki ga določata 12. in 13. člen KOP področje, ki nam ga kljub prizadevanjem do sedaj ni uspelo primerno obdelati. Kljub več javnim povabilom nismo uspeli k sodelovanju privabiti osnovne ali srednje šole, s katero bi sistematično obravnavali vsa vprašanja, za katera so zainteresirani učenci ali dijaki. Upamo, da nam bo to uspelo v prihodnjem letu. Na konferenci o participaciji otrok, ki smo jo organizirali 13. novembra 2014 v dvorani Državnega zbora RS ob 25. obletnici sprejema KOP, smo se prepričali, da imajo otroci v osnovnih, pa tudi v srednjih šolah voljo in željo sodelovati tudi pri obravnavi širših družbenih vprašanj, zlasti tistih, ki jih neposredno zadevajo.
