Najvplivnejši pravniki letošnjega leta po izboru obiskovalcev portala Ius-info so na današnji okrogli mizi govorili o (a)moralnosti pravnikov. Poudarili so pomen skladnosti besed z dejanji. Na omenjenem portalu so deset najvplivnejših pravnikov izbrali štirinajstič, Cerar je med njimi že trinajstič, deseterico pa poleg njega sestavljajo še Matej Avbelj, Janja Hojnik, Klemen Jaklič, Goran Klemenčič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Andraž Teršek in Nina Zidar Klemenčič.
IUS - INFO o dogodku
STA o dogodku:
Na današnji okrogli mizi, pred katero so izbrani deseterici tudi podelili plakete, so želeli poudariti pomembno vlogo pravnikov v družbi, tudi politiki. Kot je dejal dr. Marko Pavliha, ki je vodil okroglo mizo, je eden od paradoksov človeštva, da kljub preobilici prava ni vse tako, kot bi bilo pravilno.
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je poudaril, da ni nujno, da človek doseže ideal, ampak je bistveno, da si izbere pravi cilj in si zanj prizadeva. Po njegovih besedah se kot odziv na krizno stanje, v katerega smo padli zaradi padca vrednot in kateremu sledi tudi šibka politična kultura, pojavlja skrajno hipokritičen položaj. "Tisti, ki so dejansko vredni kakšne graje v smislu etike in pravne in drugačne kulture, zdaj pozivajo vse, ki si prizadevamo, da bi dvignili ta nivo kulture, k nekim idealom," pravi. Kot pojasnjuje, je tako deležen kritik, ker ni popoln.
Po njegovih besedah so pravniki, če bodo vedno bolj glasniki neke višje pravne kulture, lahko močan gradnik naše prihodnosti. Kot meni premier, je socialni sporazum, ki ga je vlada v ponedeljek dosegla s sindikati javnega sektorja, dokaz, kako se lahko v naši družbi dviga stopnja zaupanja in spoštovanja.
Kot nujne ukrepe za vzpostavitev pravne države premier navaja, da je treba začeti spoštovati pravo. Če bi namreč obstoječo zakonodajo dosledno izvrševali v duhu njenih načel, bi bili po njegovih besedah v prekrasni deželi. Sicer je, kot pravi, del zakonodaje treba izboljšati, prav tako pa je pomembno spoštovanje pravnih in drugih institucij.
Državne institucije si morajo po njegovih besedah ustvariti več zaupanja med ljudmi z boljšim delom, državljani pa se morajo zavedati, da z nekorektnimi, žaljivimi in površnimi kritikami ne bodo nič pripomogli k boljšim institucijam. "Vsi smo dolžni biti v svojih kritikah in delovanju tudi spodbudni, ne samo razdiralni. In ko bomo to spoznali, se nam bosta dvignili pravna pa tudi splošna kultura," je dejal premier.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da enako kot za pravnike velja za delo v vseh poklicih, kajti vsako delo je častno in vsakdo je na svojem mestu lahko moralen in časten. Po njenih besedah bi moral vsakdo vsak dan pomisliti na rek: Pošteno živeti, drugega ne prizadeti in priznavati vse pravice, ki jih imajo tudi drugi.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je opozorila, da glede vrednot in vrlin govorimo eno in delamo drugo. Po njenih besedah ni pomembno samo, da govorimo o etiki in morali, o tem, kaj je prav in kaj narobe, ampak da to tudi živimo.
Profesorica na mariborski pravni fakulteti dr. Janja Hojnik poudarja, da je moralna dolžnost spoštovati pravo in ne spodkopavati pravega smisla prava, torej manipulirati s pravom tako, da dosežemo nekaj drugega, kar je bil namen avtorjev zakonodaje.
Kot poudarja odvetnik Franci Matoz, mora odvetnik pri uveljavljanju pravnih sredstev ostati načelen, slediti mora interesom strank in se zavzemati, da varuje temeljne pravice svojih strank. Na vprašanje, ali je odvetnike treba kritizirati, odgovarja, da jih je treba kritizirati tako kot vse ostale, ki delujejo v pravosodju, saj lahko samo kritika pripelje do izboljšanja.
Pravnika drr. Klemen Jaklič in dr. Matej Avbelj sta opozorila na odgovornost vsakega posameznika. Po Avbljevih besedah se pravna država začne doma in za njo vsak nosi odgovornost. Jaklič spodbuja k iskanju resnice - ne glede na to, ali je ta komu všeč ali ne. Profesor dr. Andraž Teršek ob tem poziva, naj se ukvarjajo z vprašanji, ki so za vsakodnevno življenje ljudi najbolj pomembna.
