V Sloveniji je stanje na področju boja proti trgovini z ljudmi še vzdržno, a smo začeli nekoliko stagnirati, je na okrogli mizi v Kopru opozoril nacionalni koordinator za to področje Sandi Čurin. Kot je ocenil, smo v obdobju, ko bo treba narediti korak naprej. Varuhinja človekvih pravic Vlasta Nussdorfer je izpostavila težavnost dokazovanja takšnih kaznivih dejanj.
V naši državi se z omenjeno problematiko bolj osredotočeno ukvarjamo dobro desetletje, v tem času pa je bil postavljen sistemski nastavek, a smo žal ostali na tem, medtem ko so se zadeve na evropski ravni premaknile naprej, je na okrogli mizi na temo boja proti trgovini z ljudmi, ki jo je v okviru projekta Učenci proti senci - Ustavimo trgovino z ljudmi! organiziral Pravni center za varstvo človekovih pravic, ocenil nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Čurin.
Situacija je sicer še vedno vzdržna, saj policija in tožilstvo opravljata svoje delo, aktivna je tudi civilna družba s programi pomoči žrtvam ter ozaveščanja, je dodal. Je pa Čurin prepričan, da smo v času, ko bo treba narediti korak naprej, denimo s prenosom nove evropske direktive s tega področja v našo nacionalno zakonodajo.
Pod trgovino z ljudmi sicer razumemo novačenje posameznikov ali skupin ljudi iz posebno občutljivih kategorij za različne namene izkoriščanja, od prostitucije do prisilnega dela, beračenja in izvajanja kaznivih dejanj. Žrtve v prvi vrsti prihajajo iz držav oz. družbenih okolij s slabo gospodarsko situacijo, ki iščejo boljše življenjske priložnosti, je pojasnil Čurin.
Med žrtvami, ki jih zaznavajo v Sloveniji kot destinaciji trgovine z ljudmi, obstajajo tri poglavitne kategorije: državljanke tretjih držav, ki se legalno zaposlijo v nočnih klubih in jih nato silijo v prostitucijo; državljanke EU, ki nimajo urejenega statusa in so prisiljene v prostitucijo na bolj skrit način; ter romska populacija, ki je prisiljena v beračenje, je še navedel nacionalni koordinator.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila na težavnost dokazovanja trgovine z ljudmi oz. prisilnega dela. Tako imajo žrtve prostitucije marsikdaj navidezno svobodo gibanja, čeprav jih njihovi "gospodarji" natančno nadzorujejo.
Kot je dodala, je dodaten problem v dokaznem postopku, ko je za obsodbo izkoriščevalcev ključnega pomena pričanje deklet, ki ne zmorejo spregovoriti o tem, kaj se jim je zgodilo, zaradi česar ti postopki na sodiščih pogosto tudi propadejo.
VIR: STA
