Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes, 12. 3. 2015, kot častna pokroviteljica odprla 2. brezdomski kongres z naslovom Brezdomnost - Realnost našega družbenega vsakdana, ki je potekal v Piranu.

Med drugim je povedala, da pri Varuhu človekovih pravic dobivamo veliko pobud ljudi, ki jih je strah izgube doma oz. deložacije. Opozorila je, da izguba naslova bivanja lahko prinese veliko težav, saj ljudje brez bivališča na primer ne morejo priti do socialnih transferjev.

Pojasnila je, da bo Varuh v pogovorih z notranjim ministrstvom vztrajal pri tem, da se zagotovi, da bodo te osebe imele nekje naslov - trenutno ga lahko imajo na centru za socialno delo ali na občini - in da so vsi zavarovani. V kratkem bomo pri Varuhu povabili vse članice brezdomske mreže na sestanek ter skupna priporočila nato naslovili na pristojne državne organe.

Sicer pa so na posvetu ugotavljali, da so konec leta 2014 v Sloveniji zaznali prek 4000 brezdomcev, katerim je treba prišteti še precej prikritega brezdomstva. Udeleženci pa so ugotavljali, da se struktura brezdomstva zelo spreminja, pristojne organizacije pa zaznavajo nov pojav brezdomnih družin.
Na današnji novinarski konferenci ob robu kongresa je predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac ugotavljal, da se struktura brezdomstva zadnjih nekaj let močno spreminja. "Teh stereotipnih brezdomcev pravzaprav niti ni več," je pojasnil in dodal, da zato zaznavajo vedno več mladih brezdomcev ter tujcev, ki so prišli v Slovenijo po delo in ostali na cesti.

Zadnji dve leti pa vsaj v Ljubljani in drugih večjih mestih zaznavajo tudi pojav brezdomnih družin. Gre za družine, ki niso nujno bile deložirane, živijo pa v pogojih, ki so daleč od tega, da bi bili varni in trajni. Te družine zahajajo v programe za brezdomce, ki pa niso primerni za družine, sploh pa ne za otroke, je opozoril Kuljanac.

Glede socialnega vključevanja brezdomcev je Kuljanac opozoril na neizkoriščen potencial socialnega podjetništva, hkrati pa je poudaril, da je predpogoj za dodatne aktivnosti na tem področju varna nastanitev. Zavetišča, ki še prevladujejo pri nas, namreč služijo samo "gašenju požara".

Direktorica javnega zavoda Socio Suzi Kvas je izpostavila problem povratnikov in s tem povezane potrebe po financiranju novih programov, s katerimi bi lahko spremljali brezdomne osebe, ki brez rednega spremljanja lahko kaj hitro ponovno zapadejo v težave.