Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je v ravnanju več vpletenih organov prepoznal vrsto nedoslednosti pri obravnavi prejetih vlog in dopisov pobudnice, ki so pri njej utemeljeno ustvarile videz vsesplošne neodzivnosti. Prav tako je mestoma ugotovil, da se je o njenih pritožbah odločalo nedopustno dolgo. Ugotovil je večkratno kršitev načela dobrega upravljanja, posledično je na organe naslovil svoja priporočila z namenom preprečitve podobnih nevšečnosti v nadaljnjih postopkih. Vsi organi so priporočila Varuha sprejeli in se zavezali k njihovemu upoštevanju v prihodnje.
***
Na Varuha se je obrnila pobudnica z očitkom neodzivnosti številnih organov na njene pritožbe in dopise v zvezi s predhodno izdano inšpekcijsko odločbo nekdanjega Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), sedaj v relevantnem delu Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP). Pobudnica je bila po omenjeni odločbi IRSOP inšpekcijska (so)zavezanka, čemur je nasprotovala. Svojo pritožbo zoper odločbo je naslovila na več organov, ki so bili po njeni oceni relevantni, pri čemer od nobenega naj ne bi prejela niti odziva niti pojasnila o nepristojnosti ali obvestila o odstopu pritožbe pristojnemu organu.
Po izvedenem obširnejšem ugotovitvenem postopku je lahko Varuh pobudničine očitke v pretežni meri potrdil.
V delu pobudničinih očitkov zoper Geodetsko upravo Republike Slovenije (GURS) je Varuh ugotovil, da ta njene pritožbe sploh ni imela evidentirane, pri čemer GURS razlog za to vidi v verjetnem dejstvu, da jo je pristojna območna enota neposredno odstopila pristojnemu organu brez evidentiranja. GURS je pristojno območno enoto opozorila, da je v prihodnje treba v vseh primerih prejeto poštno pošiljko dosledno zavesti v evidenco in nato, če vsebinsko ugotovijo, da niso pristojni za reševanje, dokumentirano odstopiti v reševanje pristojnemu organu. V tem delu je lahko Varuh konstruktiven pristop GURS pozdravil.
Upravna enota Ljubljana (UE LJ) je pobudničino pritožbo šele po Varuhovem posredovanju posredovala pristojnemu organu, pri čemer pobudnice o odstopu in lastni nepristojnosti za njeno obravnavo ni obvestila. Opisano ravnanje po Varuhovem mnenju ni bilo skladno z načelom dobrega upravljanja. Varuh je UE LJ priporočil, da v vseh primerih prejema pritožbe/dopisov, za katere ni pristojna in jih mora odstopiti drugemu organu, dosledno ravna v duhu določbe četrtega in petega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), torej da vlagatelje o lastnem prejemu in eventualnem odstopu tudi seznani in to tudi v primerih, ko je zaznano, da je pristojni organ pritožbo že prejel. UE LJ je Varuhovo priporočilo sprejela in se zavezala v prihodnje ravnati v predlagani smeri.
Tudi pobudničine očitke o dolgotrajnosti odločanja Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) o njeni pritožbi je Varuh lahko potrdil. MNVP je za odločitev potrebovalo več kot 13 mesecev, s čimer je prav tako kršilo načelo dobrega upravljanja. Varuh sicer problematiko dolgotrajnosti postopkov v pristojnosti MNVP spremlja kot širše vprašanje, pri čemer glede na zadnje znane informacije, ki jih je tozadevno prejel, pozdravlja in pričakuje, da do tovrstnih zaostankov v prihodnje ne bo prihajalo več. Posebno priporočilo MNVP tako nanj ni bilo naslovljeno.
IRSNVP pobudnice o opravljenem odstopu njene pritožbe ni obvestil, to je storil šele skoraj osem mesecev pozneje, ob tem pa se na njeno vlogo, s katero je opozorila na nadaljevanje gradnje kljub izdani odločbi IRSOP, sploh ni odzval. Varuh je tudi v opisani opustitvi prepoznal kršitev načela dobrega upravljanja.
IRSNVP sprva Varuhovega mnenja ni sprejel, saj je ocenil, da relevantna zakonodaja obveznosti obveščanja vlagateljev o odstopu pritožb eksplicitno ne predpisuje, svojo neodzivnost na naknadno prejeto vlogo o nadaljevanju gradnje kljub izdani inšpekcijski odločbi pa je utemeljil z oceno, da pobudnica s to vlogo ni uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi, zato nanjo inšpektorica naj ne bi bila dolžna odgovarjati, niti naj ne bi bila dolžna komentirati odločb, saj naj bi bile te po mnenju IRSNVP vedno obrazložene.[1] Obenem je IRSNVP podal tudi zelo svojstveno interpretacijo načela dobrega upravljanja.
Varuha odziv IRSNVP ni prepričal, saj gre pri tovrstnem obveščanju za povsem minorno dejanje, ki na učinkovitost dela ne more bistveno negativno vplivati. Četudi ta obveznost po ZUP morebiti ni striktno zakonsko določena, je z vidika uresničevanja načela dobrega upravljanja povsem pričakovana. Posebej pa je Varuha presenetilo sporočeno tolmačenje načela dobrega upravljanja, kot ga razume IRSNVP. Po Varuhovi oceni je IRSNVP to načelo zamešalo z načelom dobrega gospodarjenja, zato mu je podal podrobnejša pojasnila o samem obsegu in dometu načela dobrega upravljanja kot temeljnega sistemskega načela, ki predstavlja osnovno vodilo pravnega reda in vzpostavlja podstat odnosa celotnega pravnega sistema v delu razmerja med vsemi organi oblasti in posamezniki. Predlagal mu je, da ugotovljenemu primanjkljaju v lastnem delovanju nameni več pozornosti.
IRSNVP se je z mnenjem Varuha po prejeti dodatni obrazložitvi strinjal in ga sprejel. Napovedal je, da bo ustrezni odzivnosti v predmetnem in drugih postopkih namenil ustrezno pozornost, zlasti glede seznanjanja strank z relevantnimi postopkovnimi aktivnostmi. 14.5-5/2023
[1] Varuh je temu argumentu IRSNVP še posebej težko sledil, saj je prav v tem primeru izdana drugostopenjska odločba prvostopenjsko odločbo taistega inšpektorata odpravila prav zaradi nezadostne obrazložitve.
